Če bomo pripravljeni, bo škoda manjša

Poplavljene hiše na Planinskem polju, zaprte ceste, smrt dekleta, ki je hitelo na intervencijo in ji je voda, ki je odnesla cesto, vzela mlado življenje. Poplavljena Ilirska Bistrica, neprevozen most do domačije Bubec. Voda, ki je v Koritnicah bruhnila iz kleti in zalila pritličje … V letu, ki se izteka, je voda prinesla ogromno težav in škode. Smo pred njo res povsem nemočni? Kaj sploh lahko naredimo, da bi ublažili škodo in preprečili smrtne žrtve?

ILIRSKA BISTRICA > Veliko, so povedali sogovorniki na okrogli mizi Primorskih novic, ki smo jo v četrtek zvečer pripravili v Ilirski Bistrici, središču občine, ki je bila letos zelo na udaru poplav in kjer so padale rekordne količine padavin. Novinarka Primorskih novic Veronika Rupnik Ženko je za mizo v Domu na Vidmu zbrala izjemne poznavalce gibanja vod - od strokovnjakov in upravljalcev vodotokov do domačinov in intervencijskih služb. Na primeru ilirskobistriške občine so razgrnili zelo raznolike vzroke za poplave, pa tudi veliko možnosti za blažitev njihovih posledic.

Težko leto za intervencijske službe

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Ilirska Bistrica Janko Slavec je uvodoma naštel dogodke, ki so letos zelo zaposlovale intervencijske službe: prve visoke vode so zalile Ilirsko Bistrico 19. januarja, ko je padlo veliko dežja nad Goljaki in Zabičami in je njihova reka Reka v nekaj urah res postala Vel'ka uoda ter poplavila hiše v Ilirski Bistrici in vaseh navzdol ob strugi.

Le dobrih deset dni zatem je sledil nov val padavin, ki so v višjih legah povzročile žled, v nižjih pa poplave. “Kar tri tedne smo se takrat borili z vodo; ker vsega nismo zmogli narediti, smo morali postaviti prioritete. Takrat smo tudi naredili prvi prekop Ponikve-Zagorje,” je povedal Slavec.

Novembra je sledil nov padavinski in poplavni val, najprej v dolini Reke in kmalu zatem še na Zgornji Pivki - na kraškem polju med Koritnicami, Bačem in Knežakom. Intervencijske službe so morale zato razpoloviti svoje sile na oba dela občine.

Na srečo je spet priskočila na pomoč Slovenska vojska, ki se je v zadnjem času že zelo izurila tudi za naravne nesreče. “V naš štab smo dobili tudi častnika za povezavo, da je delo hitreje steklo,” je povedal Slavec.

Samo za delo intervencijskih služb je Občina Ilirska Bistrica iz občinskega proračuna letos že odštela 200.000 evrov, vsa škoda po letošnjih poplavah pa še ni znana in povsem natančno najbrž nikoli ne bo.

V pol dneva desetina letnih padavin

So pa dobro znani razlogi zanje. “Za novembrske poplave nedvomno izjemno velike količine padavin,” je na okrogli mizi zatrdil dr. Gregor Kovačič s koprske Fakultete za humanistične študije. “Novembra je, kot kažejo podatki na merilni postaji Agencije RS za okolje v Kosezah, v enem mesecu padlo 570 litrov dežja na kvadratni meter, kar je 42 odstotkov povprečnih letnih padavin. V samo treh dneh, od 5. do 8. novembra, je padlo 17 odstotkov povprečnih letnih padavin, od 11. do 12. novembra pa je v samo 14 urah padlo deset odstotkov letnih padavin,” je Kovačič nanizal nekaj številk.

V Ilirski Bistrici je v novembru padlo v enem mesecu 42 odstotkov povprečnih letnih padavin, v treh dneh 17 odstotkov, 12. novembra po 14 urah kar 10 odstotkov letnih padavin.

Tudi v tretjem padavinskem dogodku je v treh dneh padlo 85 mm padavin in v zadnjem, od 30. novembra do 1. decembra, tudi podobno. Agencija za okolje je na nevarnost poplav pravočasno opozorila, saj je vremenska slika kazala na možnost zelo intenzivnih padavin na območju Snežnika in v povirju Reke.

Vsaka voda je drugačna

Štirje novembrski padavinski dogodki pa so imeli različne poplavne posledice. “Prvič je bilo veliko padavin v povirju reke Reke. Te so povzročile poplavni val, ki se je gibal dolvodno in se ga je dalo časovno dokaj natančno predvideti. Od Trpčan do Ilirske Bistrice je visoka voda potrebovala štiri ure in pol,” je pojasnil Kovačič.

V naslednjih padavinskih dogodkih pa močne padavine niso bile v povirju Reke, temveč v Brkinih in v Ilirski Bistrici, zato so oživeli hudourniški vodotoki, kot so Posrtvica in ostali, pretok Reke v Ilirski Bistrici pa je ob četrtem padavinskem dogodku znašal le slabo tretjino količine iz začetka novembra. Večji poplavni val je bil zato od Ilirske Bistrice navzdol.

Prav to “brkinsko” deževje je od sveta odrezalo domačijo Bubec. “Ob šestih zjutraj je bila cesta do nas še normalno prevozna, voda pod mostom v strugi; čez dve uri je bil most že poplavljen, voda je narasla za dva metra in nismo mogli več nikamor,” je povedal Feliks Peternelj, ki živi v domačiji, katere edina povezava s svetom je most čez Posrtev. “Za nas je usodna hudourniška voda, ki pride iz Brkinov. To ni mirna podtalnica, to je voda, ki dere, odnaša in podira,” je opozoril Peternelj.

Tudi kras ni varen pred poplavami

Tretji tip poplav se na Bistriškem dogaja na kraškem svetu Zgornje Pivke, med vasmi Koritnice, Bač in Knežak. “Na kraških poljih so visoke vode znane že dolgo. Ljudje so si celo zapomnili, do katere cerkvene stopnice ali do katerih vrat je segala katera poplava,” je povedal dr. Andrej Mihevc z Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni.

Na Zgornji Pivki sicer v zadnjih desetletjih takšnih “meritev”, kot jih poznajo domačini na Planinskem polju, kjer res merijo poplave po stopnicah pred spodnjo cerkvijo, do letos niso poznali. Kot kaže, so tamkajšnje poplave po eni strani posledica spremenjenih padavinskih vzorcev, ki jih povzročajo podnebne spremembe, po drugi strani pa niso “novost”, če se le ozremo dlje v preteklost. “Treba je pogledati relief, ki kaže, kaj se je z vodami v preteklosti že dogajalo. In pri Koritnicah nanosi rečnega gradiva, ki jim pravimo vršaji, kažejo, kod so vode že tekle,” je pojasnil Mihevc. Da, letos so po sicer suhih strugah znova tekle vode, ki so se po njih pretakale tisočletja nazaj, je dodal Kovačič.

Toda to nikakor ne pomeni, da se reke, ki so tedaj tekle po površju in se zaradi poroznega kraškega sveta sčasoma “spustile” globlje v podzemlje, dvigajo na površje.

Ne, letošnje poplave so bile tudi na kraški Zgornji Pivki posledica velikih količin dežja. Februarja je v štirih dneh tam padlo več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter, novembra, med drugim poplavnim valom, pa je po cesti skozi Bač teklo 500 litrov vode in še več na sekundo. Skupni največji pretok vseh površinskih vodotokov na tem območju je po ocenah znašal nekaj več kot tri kubične metre na sekundo. “To je toliko, kot znaša povprečni letni pretok Reke pri Ilirski Bistrici. Za omenjeno območje je to zelo nenavadno,” je navedel Kovačič.

Toda kraški svet je znan po tem, da zaradi praznih prostorov pod površjem zlahka sprejme velike količine vode. A seveda le, dokler niso ti podzemni prostori polni.

In prav to se je, meni Kovačič, zgodilo letos na Zgornji Pivki: “Mokro leto je botrovalo, da je bilo kraško podzemlje tako zapolnjeno, da voda ob velikih dodatnih količinah padavin podzemeljsko ni mogla več odtekati in je privrela na dan v številnih izvirih na robu in v dnu kraškega polja pri Koritnicah in Baču,” meni Kovačič. Za kraške poplave je značilno, da se pojavljajo z zamikom in trajajo dlje, saj je iztok iz podzemlja omejen.

V dolinah je ogromno peska

Te posebnosti različnih tipov premikanja vod in poplav bi morali torej nujno poznati, da bi se lahko pred njimi čim bolje zaščitili. Vode, ki pride v dnevno sobo iz kleti, kot se je letos dogajalo v Koritnicah, ne moremo zaustaviti z nasipi ali kanali. Lahko pa preusmerimo tok površinske vode.

Na Zgornji Pivki so letos naredili dva prekopa - prvega februarja in drugega novembra. Oba sta precej ublažila škodljive posledice, povzročila pa tudi nekaj škode. Ker smo vodo preusmerili v kotanjo zahodno od Koritnic, je zdaj tam veliko nanesenega peska, je povedal Slavec. Občina Ilirska Bistrica je že poslala ljudi na ogled terena in nekaj peska in drugih nanosov preusmerjene vode bodo odstranili, vsega pa se zagotovo ne bo dalo. “Med poplavami smo delali po prioritetah, reševali smo predvsem ljudi. In ob tem zagotovo naredili tudi nekaj škode,” je dejal prvi moč občinske Civilne zaščite.

Pri hudournikih so rešitve

Na kraškem svetu so možnosti za preprečevanje poplav izjemno majhne. Še največ lahko naredijo ljudje in pristojni s tem, da na poplavnih območjih ne gradijo. Nekoliko več ukrepov je možnih pri hudournikih. “Pri naši hudourniški vodi, ki pride iz Brkinov, bi se dalo poplave preprečiti z manjšimi ukrepi, ki ne stanejo veliko. Prva rešitev je nov most. Ta je bil sicer zgrajen leta 1979, a se je pokazalo, da tudi stroka včasih greši, saj je s tem mostom spremenila smer vode, pri mostu pa se vse zajezi in pod njim ni dovolj velikega pretoka. Drugo pa je čiščenje strug. Sčasoma voda nanese naplavine in se struga zasuje, zato jih je treba redno vzdrževati. Pri nas struga že več let ni bila obnovljena,” je povedal Peternelj.

V preteklosti je že bilo izdelanih nekaj študij za suhe zadrževalnike. Franc Rojnik, ki je pred leti, ko je še delal na Inštitutu za vode, sodeloval pri iskanju možnih lokacij zanje na reki Reki, je kot možne naštel tri. Največji, pri Vrbovem, bi bil dolg 380 metrov, z osem metrov visoko pregrado bi zadržal 2,1 milijona kubičnih metrov vode. Drugi, pri Vrbici, bi imel 1,4 milijona kubičnih metrov prostornine, tretji, nad Malni pri Jablanici, pa 1,15. Vsi trije bi zmanjšali pretok vode v reki Reki in poplave dolvodno, pri čemer bi zavzeli le nekoliko večje površine, kot jih ob stoletnih poplavah voda zasede že zdaj.

Boris Peroša, vodja koprskega oddelka Urada za upravljanje z vodami pri Agenciji za okolje, mu je pritrdil: “Prevodnost struge je tu res slaba in most je neustrezen. Oboje bo treba urediti.”

Tretji ukrep bo nasip za zaščito domačije. Peterneljevi so ga sicer že zgradili, kar sami. Toda čeprav je stal na njihovem zemljišču, so ga morali odstraniti. Zanj namreč niso imeli projektne dokumentacije in soglasja za poseg v vodotok, zato “ni bilo druge kot na lastne stroške nasip umakniti,” je povedal Peternelj. In dodal, da jih je del nasipa, ki še stoji, letos obvaroval pred poplavo, tam, kjer ga ni, pa poplavlja.

Zdaj bodo z občinskim denarjem in v sodelovanju s pristojno agencijo nasip zgradili ponovno. Na vprašanje moderatorke okrogle mize, zakaj dvojno razmetavanje denarja, je Peroša odgovoril: “Vsak poseg, povezan z vodotoki, je treba najprej strokovno preučiti. Marsikaj se lahko uredi že v zaledju, v povirju strug, in šele potem na kraju, kjer poplavlja.”

Domačin kriv, inženir in uradnik pa ne

Prav zgodbi o mostu, ki je bil projektiran in izveden napačno, pa še vedno stoji, ne da bi kdo za to odgovarjal, in nasipa, ki ga je moral domačin na lastne stroške odstraniti, ker zanj ni imel papirjev, kažeta na dvojnost meril glede odgovornosti, je ob tem opozoril Kovačič. In ob tem spomnil na skoraj nove stanovanjske zgradbe v Logatcu, ki stojijo na poplavnem območju in jih je v letih 2009 in 2010 (ne letos, kot smo napačno zapisali v soboto) kar trikrat zalilo. “Ali nosi kdo odgovornost za gradbeno dovoljenje na poplavnem območju?”

Za čiščenje in vzdrževanje strug je odgovornost jasna: nosi jo država. In prav je tako, se strinjata tako stroka kot tudi koncesionarji, ki skrbijo za vode: vodotoki se namreč ne končajo na mejah občin, zato segajo ukrepi za njihovo vzdrževanje tudi v sosednje in je prav, da je to v pristojnosti države.

Letos več interventnih sredstev

Žal se država odgovornosti do “svojih” vodotokov ne zaveda dovolj, saj namenja za njihovo vzdrževanje premalo denarja: “V prejšnjih letih je bilo denarja za vse vodotoke občutno premalo, niti na vodotokih prvega reda nismo uspeli narediti vsega, kaj šele na vodotokih drugega reda, kamor spada večina hudournikov,” je povedal Peroša. “Za vse jadransko povodje na bistriškem in koprskem območju je na razpolago 150.000 evrov, denar za bistriško območje je za letos zadoščal za ureditev dveh manjših vodotokov,” je bila konkretna Robertina Kuzmič iz podjetja Drava Ptuj, ki kot koncesionar upravlja z vodotoki na Bistriškem.

“Da, glede na razpoložljiv denar se je bilo težko odločiti, kam bomo dali tistih 10.000 evrov za bistriško občino,” je povedal Rado Fabec, ki v podjetju Drava skrbi prav za bistriško območje. “Mi moramo skrbeti za pregradi Klivnik in Mola, za nasipe v Trpčanah, Kosezah, pri Lesonitu in v Bitnji, da se ne zarastejo. Letos smo dobili poleg tega še interventna sredstva in smo kar veliko naredili, na žalost nas je vreme prehitelo in so se prej zgodile nove poplave,” je še dodal.

Zaradi odpravljanja posledic poplav in žleda je država letos sicer denar za vodotoke bistveno povečala in tako Kuzmičeva kot Fabec se nadejata, da bo tako tudi v prihodnje, bodo pa nekatera dela takšna (posegi na cestah in v gozdovih), da bodo morale pri njih sodelovati tudi krajevne skupnosti in občine, je še povedal Fabec.

Za območje občine Ilirska Bistrica je za prihodnje leto v okviru interventnih sredstev za gradbena dela na vodotokih namenjenih 517.000 evrov, je povedal Peroša. Ta dela morajo biti opravljena do konca maja, za redna dela, ki bodo tekla vse leto, pa je za bistriško območje predvidenih še 156.000 evrov.

Vsi ti ukrepi pa bodo le ublažili škodo ob morebitnih novih poplavah, takih, ki bi poplave preprečili, pa ni na vidiku. Med njimi so predvsem zadrževalniki, katerih gradnjo pa financira vodni sklad. Zanje je že bilo izdelanih nekaj študij, ki jih je naročila država, a brez sodelovanja občine jih ne bo, je zatrdil Peroša.

Najsi bo v zadrževalniku ali na poplavni ravnici, voda v vsakem primeru potrebuje dovolj prostora. Ali, kot je v Ilirski Bistrici poudaril Kovačič: “Vodi je treba pustiti prosto pot. Poplavne ravnice nimajo zastonj takšnega imena.”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---