Če Trst ne bi potreboval vode, bi bil Kras manj raziskan

Kje se začne in kje končna Kras z veliko začetnico? Naj odloči stroka. Siva eminenca raziskovanja Krasa je gotovo Fabio Forti, ki se podpisuje pod 180 različnih raziskav, ki so spremenile pogled na jame, Kras in kras.

Zemljevid iz leta 1570 prikazuje prvo omembo Krasa na zemljevidu. Foto: Petra Mezinec
Zemljevid iz leta 1570 prikazuje prvo omembo Krasa na zemljevidu. Foto: Petra Mezinec

DIVAČA > Fabio Forti je skupaj s Francem Habetom in Hubertom Trimmlom ključno vplival na razvoj geologije, speleologije in seveda krasoslovja v drugi polovici 20. stoletja. Imenujejo ga tudi živa legenda, na pogovorni večer v Divačo pa je prišel na povabilo Albina Debevca, bivšega direktorja Parka Škocjanske jame.

Že leta 1570 Kras prvič na zemljevidu

“Koren besede Kras izvira iz predindoevropskih jezikov in pomeni kamen. Koren najdemo v besedah Karavanke in Karnijske Alpe. Vedno znova pomeni sovražen kraj za preživetje in nakazuje na prisotnost kamnov in skal,” pripovedovanje o Krasu z veliko začetnico prične Forti. Da je Kras planota nad Trstom, so geografi dobro vedeli že konec 16. stoletja. Leta 1570 Geraldo Mercatore prvič uporabi besedo Karst, Kras za ozemlje nad mestom Trst.

Ko so kasneje z Dunaja geologi prišli raziskovat Kras, so to območje imenovali tudi tržaški Kras, po Krasu pa so poimenovali tudi sosednje regije.

Kranjski kras in klasični Kras

“Že prvi raziskovalci so vedeli, da raziskujejo pokrajino s popolnoma drugačnimi značilnostmi. Tako so recimo okolico Postojne poimenovali kranjski kras,” pove Forti.

Kras je zaradi različnih vplivov in tudi mešanja narodnosti raziskovalcev na tem področju pričel dobivati različna imena. Od matičnega in prej omenjenega tržaškega Krasa pa do vse pogostejših izrazov za manjše dele regije, kot je recimo komenski ali celo goriški Kras.

Forti se zavzema za uporabo imena klasični Kras. Tu smo pri vprašanju, kje se sploh začne in kje konča Kras. Najlažje je meje klasičnega Krasa definirati z rekami: “Kras pomembno zaznamuje tok reke Timave. Od Škocjanskih jam, kjer vstopi v podzemlje, in vse do Štivana, kjer se nato izlije v Jadransko morje.” Reka Pivka, ki tako oblikuje Notranjsko, se izliva v Črno morje, meja Krasa na eni strani je zato razvodnica. Na drugi strani je Kras omejen s tokom reke Vipava.

Tržačani iskali vodo, raziskali Kras

Kraševci se radi pohvalijo, da je bilo največ raziskovanj podzemlja in kraških pojavov narejenih prav na ozemlju klasičnega Krasa. A tudi tu začetkov raziskovanja ni vzpodbudilo samo raziskovanje narave in lepot podzemnega življenja, temveč so bili razlogi precej bolj praktični. “Zanimanje za kraške jame in raziskave je izviralo predvsem iz pomanjkanja vode v takrat razvijajočem se mestu Trst. Vedeti moramo, da je imel leta 1775 Trst 3000 prebivalcev, leta 1800 že 20.000 in sto let kasneje kar 150.000 prebivalcev. Razmah mesta je zahteval vodo,” pove Albin Sosič, bivši predsednik rajonskega sveta tržaške občine za vzhodni Kras.

Albin Debevec, nekdanji direktor Parka Škocjanske jame, je pojasnil, da je bil glavni razlog za povabilo priznanega geologa med drugim tudi predstavitev številne literature, dokumentov in zemljevidov, ki obravnavajo to področje. Zanimiv je na primer zemljevid Antona Hankeja iz leta 1881, ki prikazuje podzemni sestav Škocjanskih jam, kar je hkrati tudi prvi zemljevid podzemlja na svetu.

“Predvsem pa je naš namen razčistiti enkrat za vselej, kje so meje Krasa z veliko začetnico. Mnogi, tudi ljudje na vidnih položajih, so namreč še vedno prepričani, da je Kras ozemlje med Lipico, Gorjanskim in Štanjelom,” pojasni Debevec in doda: “Kras je geološki pojem, ki je prisoten že več stoletij. Zaradi različnih znanosti, ki so se v Trstu razvile, je ime ponesel v svet.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano