Častna občanka bo Jolka Milič

Prevajalka Jolka Milič, ravnateljica Doris Orel, ohranjevalca kamnite kulturne dediščine Boris Čok in Vojko Ražem ter kamnosek Gabrijel Jeram so letošnji občinski nagrajenci. Miličeva bo prejela naziv častne občanke.

Jolka Milič Foto: Andraž Gombač
Jolka Milič Foto: Andraž Gombač

SEŽANA > Jolka Milič, ki letos praznuje častitljivih 90 let, bo za zasluge na področju prevajalske, literarne in publicistične ustvarjalnosti v slovenskem in evropskem prostoru nocoj prejela najvišje občinsko priznanje - naziv častne občanke. Za naš časnik je včeraj povedala: “Občutek silne stiske je bilo prvo, kar me je ob tej in ostalih nagradah obšlo. Na kratko - za nagrade nisem bila tako rekoč programirana, rabim nekaj časa, da se nanje privadim. Letošnje častno občanstvo mi je - če nanj samokritično pomislim, skoraj nepojmljivo. Zato rajši ne mislim in se samo veselim. So se zmotili? Njihova stvar! Ne bom si šla metat polen pod noge zdaj, ko je, kar je. Se bom rajši delala, da sem njihovega mnenja in da pač častno občanstvo zaslužim. Ne glede na to, da bi sama - če bi bila v kakšnem odločilnem odboru - glasovala proti sebi in svetovala kakšnega drugega odličnika, saj 'genialcev' in boljših od mene, na vseh toriščih v naši občini kar mrgoli. Sem pa vesela, da bom lahko skupaj z nedavnim 'častnim' Viktorjem Saksidom in z daljnim Cirilom Zlobcem. Vprašanje seveda nastane, če me bo Čiro vesel zraven. Za Viktorja skoraj jamčim, za Cirilovo veselje pa si ne bi upala dati roke na ogenj, ker bi mi bi pretila nevarnost, da ostanem brez nje. Malo se šalim, a samo malo.”

Nagrade je potrdil občinski svet občine Sežana, v občinskem proračunu za leto 2016 je določena denarna nagrada, ki jo prejme dobitnik najvišjega občinskega priznanja - to je nagrada občine Sežana - v višini tisoč evrov.

Za dolgoletno izjemno predanost pedagoškemu poklicu bo nocoj na odru Kosovelovega doma nagrado občine Sežana prejela Doris Orel iz Dutovelj, dolgoletna ravnateljica tamkajšnje osnovne šole. “Zelo sem počaščena, nisem pričakovala, da me bodo nagradili. In četudi grem konec tega meseca po 41 letih dela v šoli vendarle v pokoj, nagrade ne jemljem le kot priznanje za vse moje preteklo delo, ampak tudi kot vzpodbudo, da z njim, v sicer drugačni obliki, nadaljujem,” pojasnjuje Doris Orel. Ki je bila učiteljica in ravnateljica z veliko začetnico, predana poklicu, priljubljena med učenci, sodelavci in starši, čeprav tudi stroga, vendar pa zelo vztrajna in prepričana, da je treba otroke v šoli tudi dobro vzgajati, ne le jim posredovati znanje, doda Orlova, ponosna, da je bila toliko let pomemben del dutovske šole. “V pokoj bi lahko šla že pred tremi leti in to poletje koristila dopust, a sem še tu, ker je treba končati zadane naloge. Pravzaprav sem na tej šoli že 49 let, skupaj s svojim šolanjem,” se še pošali.

Tretja nagrajena sta strastna ljubitelja in dobra poznavalca ter ohranjevalca kraške kamnite dediščine Vojko Ražem iz Bazovice in Boris Čok iz Lokve. Oba sta javnosti dobro znana kot tista, ki obnavljata na suho grajene kamnite pastirske hiške in zidove. Ražem nagrade ni pričakoval, ocenjuje pa jo za lepo gesto Kraševcev na slovenski strani. “Vesel sem, da bova skupaj z Borisom dobila to priznanje. Z obnovo hišk in zidov sem začel pred sedmimi leti, doslej sem jih popravil 33. Ko to delam, se počutim dobro. Rad to počnem, rad sem v naravi. Naučil me je oče, kot otroka, sedaj jaz s seboj jemljem vnuka, v upanju, da mu bo kaj tega znanja od nonota tudi ostalo,” pove Ražem, ki je doma iz Bazovice. In medtem ko je Čok na slovenski strani Krasa zaradi obujanja dediščine pastirskih hiš že zelo popularen, je Ražem šele zdaj začel bolj intenzivno voditi delavnice, pohode, trenutno tudi razstavlja fotografije v Kosovelovem domu.

S kamnom se ukvarja tudi četrti nagrajenec, Gabrijel Jeram iz Štorij, bil je kamnoseški mojster in hrani zbirko 140 kamnin iz kraških kamnolomov, delal je v kamnolomu v Koprivi, po zaprtju večine kraških kamnolomov pa jih je preiskal in popisal 120. “Moja strast je zbiranje materiala iz zaprtih kamnolomov. Da ne bi utonili v pozabo,” pojasni Jeram. Za neprecenljivo zbirko kamnin, ohranjanje kamnoseške tradicije bo prejel občinsko plaketo Srečka Kosovela. Jeram se kot starosta kraških kamnosekov in s svojo zbirko ter kamnoseškim orodjem v javnosti pojavlja na okroglih mizah, srečanjih društev, krajevnih praznikih, sodeluje na pogovornih večerih, javnih debatah.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano