Čas je za teran in pršut

Prihajajoči vikend bo v Dutovljah tekel teran in jedlo se bo pršut. Letošnji Praznik terana in pršuta bo v ospredje postavil etnološko izročilo v sodobni preobleki, napovedujejo organizatorji, ki v treh dneh pričakujejo med 10.000 in 15.000 obiskovalci.

Praznik so včeraj v Ljubljani predstavili Brane Rončel, Svetozar Raspopović, Ana Tavčar in Joško Čuk (z leve). Foto: Petra Mezinec
Praznik so včeraj v Ljubljani predstavili Brane Rončel, Svetozar Raspopović, Ana Tavčar in Joško Čuk (z leve). Foto: Petra Mezinec

LJUBLJANA > “Kaj so vrednote Krasa? Kamen, lipicanci, Škocjanske jame, Lojze Spacal, Srečko Kosovel in Avgust Černigoj ter seveda pršut in teran. Celoten praznik bo v znamenju etnološkega naboja,” pojasni Svetozar Raspopović - Pope, predsednik društva Kraševci za Kras, ki se letos podpisuje pod 45. Praznik terana in pršuta.

Ročno rezanje pršuta

Predstavniki 20 kraških krajevnih in vaških skupnosti bodo ročno rezali pršut, vino bodo točili iz sodov, svoj prostor pa bodo na kraški tržnici našli vsi, ki imajo kaj ponuditi s Krasa, obljubljajo organizatorji. “Ne bo pa vrtiljakov in sladkorne pene. Niti vode v plastenkah ne bo mogoče kupiti, saj imamo na Krasu odlično vodo iz vodovoda,” pojasni Raspopović.

Pravila praznika so letos nova, a preprosta. Vsak obiskovalec bo lahko za 10 evrov kupil 20 kuponov, s katerimi bo nato pokušal različne pršute in različne vrste vin. Med 11. in 19. uro bo mogoče dobiti le teran in pršut, kasneje pa se bodo ponudbi pridružile tudi druge alkoholne pijače in ponudba različnih gostincev.

Zaščitni znak praznika, povorka vozov, letos jih bo več kot deset, ostaja osrednji del nedeljskega dogajanja. Letošnja posebnost povorke pa bo, da bo na njenem čelu - skupaj z vprego lipicancev in novopečeno kraljico terana - predsednik države Borut Pahor.

Za celostno podobo praznika je poskrbel Toni Kancilja, ki je za zaščitni znak izbral svarico ali, kot ji pravijo Kraševci, morco. Poznana je tudi kot perunova roža, ki velikokrat krasi vhode v kraške hiše. “Služila je obrambi pred zlimi duhovi. Je tudi dokaz širokega dojemanja sveta starih Kraševcev,” je pojasnil Kancilja. Eden od naših bralcev nas je opozoril, da podoben znak v zeleni barvi uporablja tudi politična stranka Lega Nord. “To je znak, ki je razširjen po vsem svetu. Je dokaz, da je bil kraški človek sposoben abstraktnega mišljenja in Kraševci so lahko nanje zelo ponosni,” je povedal oblikovalec.

Praznik so predstavili Ljubljani

Novinarske konference, ki je potekala včeraj v restavraciji AS, lastnik katere je Raspopović, so se udeležili še trije Kraševci: Ana Tavčar, Jožko Čuk in Brane Rončel.

“Za to potezo smo se odločili, ker je praznik na Krasu že dobro poznan, zdaj pa smo ga želeli predstaviti še osrednji Sloveniji,” je povedal Raspopović.

“Za nas je to izjemno pomemben praznik. Na začetku so ga vaščani pripravljali predvsem zase. Letos se je pojavila novost, saj praznik skuša presegati meje in vključiti območje celotnega matičnega Krasa. Kraševci se v organizacijo vključujejo z dušo,” meni Jožko Čuk.

Športni dogodek, ki ga bodo na prazniku gotovo pogrešali rekreativci, je kolesarjenje. “Zaradi sprememb v zakonodaji smo imeli veliko težav pri pridobivanju dovoljenj za izpeljavo kolesarjenja,” je povedal Edi Fabjan, eden od organizatorjev dogodka. Pridobiti bi morali soglasja vseh lastnikov parcel, po katerih teče trasa, za kar so izvedeli prepozno. Kolesarjenje je prestavljeno na 26. september.

Dodana vrednost se po njegovih besedah skriva tudi v okroglih mizah in delavnicah, ki bodo potekale med tridnevnim praznikom. Jutri ob 20.30 bo okrogla miza z naslovom Kras - Trst in perspektive njune vzajemnosti s Stojanom Lipoltom, v soboto ob 18. uri uri bo tematska predstavitev kraških vinarjev, v nedeljo ob isti uri pa bo niz sklenila še vrsta delavnic v sklopu kraške okuševalnice.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano