Brkinske slive in jabolka bodo imele etiketo

Danes poteče rok prijave na mednarodni razpis za sofinanciranje novih dejavnosti v Brkinih. Nanj se je prijavila tudi hrpeljsko-kozinska občina, ki bi rada brkinskemu sadjarstvu povrnila sloves ter vzpodbujala trajnostni razvoj tega območja. Nadejajo se, da bodo vzpostavili blagovno znamko Brkinov in vzgojili odpornejše sorte jabolk in sliv.

HRPELJE, KOZINA, BRKINI > ”Želimo si, da bi Brkini ponovno postali to, kar so nekoč bili. Brkinska jabolka in brkinske slive namreč najlepše dišijo in so izredne kakovosti,” je na zadnji občinski seji poudarila hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek. Svetnike je seznanila, da se bo občina še skupaj z drugimi partnerji prijavila na razpis za sofinanciranje projekta z nazivom BioADVICE (pri shemi Interreg Med), prek katerega bodo lahko izdelali strategijo trajnostnega razvoja sadjarstva v Brkinih, uvedli enotno blagovno znamko, uredili manjši predelovalno učni center ter poskusili vzgojiti nove sorte jabolk in sliv, ki bi bile odporne na bolezni.

Pri tem projektu sodeluje enajst partnerjev iz Sredozemlja, vodilni partner v Sloveniji je Kmetijski inštitut, povezali so se tudi s Kmetijskim zavodom v Novi Gorici, vsemi štirimi brkinskimi občinami ter društvom brkinskih sadjarjev.

“Želimo tudi nadgraditi projekt Brkinske sadne ceste z namenom, da postavimo nove sadovnjake, v katerih bomo vzgajali nove sorte sliv in jablan, ki bodo odporne na bolezni. Poleg tega Brkini s svojo neokrnjeno naravo ponujajo možnosti razvoja turizma in butične proizvodnje zdrave hrane. Treba je delati na tem, da bodo tudi naši mladi v tem videli izziv in možnost zaposlitve,” je še poudarila Likavčeva.

Ena od velikih nadlog, ki pestijo brkinske slive, je bolezen šarka. Brkini, ki slovijo po brkinskih “češpah”, so dolgo časa ostali neokuženi, vendar je prav ta sorta zelo občutljiva na šarko, ki jo povzroča virus plum pox, ki se prenaša z okuženim razmnoževalnim materialom (cepiči, sadike) in z ušmi. V zadnjih letih se je virus razširil tudi v Brkinih in povzroča vedno večje izgube kakovosti ter količine pridelka.

V brkinskem sadnem okolišu se po podatkih Dr uštva brkinskih sadjarjev s sadjarstvom ukvarja približno 120 sadjarjev. Na 140 hektarjih jablanovih nasadov imajo posajenih približno 266.000 dreves, v glavnem novejših sort jabolk, med katerimi prevladuje idared. Po statističnih ocenah je v Brkinih še približno 50.000 jablan v številnih travniških nasadih in v brežinah.

Zato se občina tudi intenzivno povezuje v različne pobude, kot je Geopark, Ezts - severni Jadran in druge, saj si lahko s tem izboljša možnost prijaviti se na večje evropske razpise, ki kot pogoj velikokrat zahtevajo skupen nastop. “Kot občina se bomo trudili biti prisotni pri več tovrstnih projektih, ker se zavedamo, da je pri takih razpisih konkurenca velika in možnost uspeha relativno majhna,” še omenja županja.

Prvi rezultati projekta revitalizacije Brkinov, ki bo trajal tri leta, bodo znani že v prvi polovici prihodnjega leta. Na pobudo občine se je nekaj brkinskih sadjarjev odločilo, da bo za vzgojo odpornejših sort jabolk in sliv ponudilo svoje sadovnjake.

LEA KALC FURLANIČ

---