Brivnica začenja novo poglavje

Bistriška občina namerava končno urediti staro brivnico v osrčju mesta, ki je že vrsto let prej v sramoto kot okras kraju. Prostor, za katerim se skriva bogata bistriška zgodovina, bodo bržkone oddali v najem. Novemu najemniku pa ne bo treba odpreti ravno brivnice, saj okoljevarstvene smernice tega ne zahtevajo.

ILIRSKA BISTRICA > Čeprav vse prej kot prostorna - skupaj s prizidkom meri le 36 kvadratnih metrov - je bila bistriška brivnica na Placu za časa svojega delovanja eden izmed pomembnejših družabnih krajev v mestu. Danes je stavba bolj kot ne propadajoča sramota, čeprav jo je občina pred časom kupila po precej visoki ceni - za dobrih 27.000 evrov, kar pomeni skoraj 760 evrov na kvadratni meter.

Nič več brivnica?

Majhen objekt pri bistriški knjižnici naj bi občina zdaj vendarle uredila. V obnovo zunanjosti, notranjosti in ostrešja, elektrike in vodovodne napeljave namerava občina vložiti 20.000 evrov. “Objekt tako ne bo več kvaril videza v starem mestnem jedru, funkcionalno pa se bo lahko oddajal v najem kot prostor za prodajo,” so prepričani na bistriški občini.

Če se bo najemnik za brivnico našel, mu v prostoru ne bo treba urediti ravno brivnice. Na novogoriški območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine namreč pojasnjujejo, da brivnica sicer leži znotraj območja mesta, razglašenega kot kulturni spomenik, da pa ohranjanje prvotne dejavnosti v tem primeru ni bil pogoj. “Brivnica žal nima ohranjenega izvornega oblikovanja notranjosti, niti originalne opreme,” je pojasnila Damijana Slabe iz zavoda.

Od svinjakov do češkega brivca

Da je objekt žalostno propadel, je po svoje škoda, saj se za razpadajočimi zidovi brivnice skriva bogata zgodovina. Bistričan Janez Ličan, živa enciklopedija preteklosti kraja, je povedal, da so bili na sedanjem prostoru brivnice Hodnikovi svinjaki.

“Lastnik zemljišča je bil mlinar Aleksander Tomšič, po domače Saša Ivetov. Leta 1932 so Italijani pokrili celoten plac in ga imenovali Piaza Emanuele III. Ivan Cubr, po rodu Čeh, po poklicu brivec in glasbenik, se je v Bistrico priselil okrog leta 1920 z italijanskih Opčin, se tukaj poročil in imel tri sinove. Stanoval je v majhni hišici v Trnovem ob Dvorani. Okrog leta 1934 je kupil Ivetovo zemljišče in sezidal brivnico. Poleg svojega poklica se je ukvarjal z glasbo in bil kapelnik bistriške pihalne godbe,” je zgodovino nastanka brivnice opisal Ličan.

Središče moškega druženja

Pri Cubru se je za poklic brivca izučilo veliko mladih, eden od njih je bil Ivan Kristan, doma iz okolice Pivke, ki je bil najemnik brivnice do svoje upokojitve, se spominja Ličan. “Brivec Ivan je bil tudi dolgoletni poveljnik gasilskega društva - gasilski dom je stal nasproti brivnice - in v njegovem interesu je bilo, da je v brivnico privabil čim več ljudi. Tako je bila tedaj brivnica nekakšen družabni center dogajanja na Bistriškem. Možje so tedaj še hodili na britje, obenem pa so se v brivnici ali pred njo srečevali, se pogovarjali, brali časopise, se družili,” je navedel Ličan.

Brivnica je bila tedaj še prostor brez prizidka, tega so dozidali nekaj let pozneje. “Najbrž ga je sezidala občina. V tem prizidku je prodajala zelenjavo, pozimi pa pekla kostanje, Marija Hrvatin, po domače Ančka s placa. Pozneje, okrog leta 1963, so dozidali javna stranišča, saj je bila tedaj na placu avtobusna postaja. Za stranišča je skrbela Ančka s placa. Zadnji najemnik brivnice pa je bil Jože Vrh,” se spominja Janez Ličan.

Brivnica je ugasnila pred kakšnimi petindvajsetimi leti. “Zadnji lastnik brivnice je bil vnuk Ivana Cubra Igor Cubr, ki je k brivnici tudi dokupil manjši prizidek. Pozneje je banka na licitaciji prodala oba prostora, kupila pa ju je občina, ki je v ta namen izkoristila predkupno pravico,” je še povedal Ličan.

Kot je tedaj povedal tedanji župan Anton Šenkinc, so možnost prednostne pravice o nakupu izkoristili, ker je občina nameravala celostno urediti trg in zemljišča okrog bližnje knjižnice Makse Samsa. Ureditev trga je tudi namera sedanjega občinskega vodstva, občina pa bo znesek za ureditev brivnice dobila s prerazporeditvijo sredstev v proračunu.

TINA M. VALENČIČ

---