Brez kamnolomov bo kraško kamnoseštvo ogroženo

“Kraško arhitekturo, tradicijo kraškega kamnoseštva, višjo šolo za oblikovanje kamna v Sežani, ... - vse to lahko vržemo stran, če ne bomo gojili kamnolomske dejavnosti,” je ob koncu četrtkovega pogovornega večera v Divači opozoril dolgoletni direktor sežanskega Marmorja Ciril Sigulin.

Gabrijel Jeram in Stojan Lipolt, pred njima nekaj primerkov  iz zbirke kar 140 kamnov, kolikor jih je po kraških kamnolomih zbral Jeram. Foto: Jadran Čeh
Gabrijel Jeram in Stojan Lipolt, pred njima nekaj primerkov iz zbirke kar 140 kamnov, kolikor jih je po kraških kamnolomih zbral Jeram. Foto: Jadran Čeh

DIVAČA, KRAS > Stojan Lipolt, avtor pogovornih večerov Divača - mesto nad Reko, je tokratno srečanje posvetil kamnolomom in uvodoma spomnil, da je že davno pred človekom kamen lomila narava in kot primera njenega “kamnolomstva” pokazal znamenito ajdovsko deklico v steni Prisanka ter sfingo v steni Triglava.

Gino Vale je želel repen

S triglavsko sfingo je večer tudi zaključil - a tako, da ji je ob bok postavil poslopje Deutsche bank v Milanu, ki ima podobno izpostavljen “klif” in ga je znameniti italijanski arhitekt Gino Vale odel v 12.000 kvadratnih metrov repenskega kamna iz kamnoloma v Povirju. “Gino Vale je imel na razpolago vse kamne tega sveta. A je vztrajal, da bo ob manjši količini temnega kitajskega kamna glavnino stavbe obložil s svetlim repenskim apnencem,” je povedal Lipolt.

Leta 2000, ko so gradili to ogromno stavbo, skoraj ni bilo kamnoloma s tem kamnom, saj so Italijani mnoge zaprli. “Za nas je bil to eden največjih zalogajev,” se je v četrtek zvečer v Divači spominjal Janez Tavčar, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja oživil od leta 1921 zaprt kamnolom Debela Griža pri Povirju. Ta je zdaj srce družinskega podjetja, edinega na slovenski strani Krasa, ki ima poleg sežanskega Marmorja koncesijo za izkoriščanje naravnega kamna.

V kamnu piše vse

Povirski kamnolom je mnogo manjši kot kamnoloma, ki ju ima pri Lipici Marmor in tudi kamen je drugačen.

Zakaj je skoraj v vsakem od kar 140 kamnolomov, kolikor jih je na majhnem območju Krasa v zadnjih letih našel in popisal Gabrijel Jeram iz Štorij, je številnemu občinstvu v Divači opisal geolog dr. Bogdan Jurkovšek, ki je pred leti izdelal tudi zelo natančno geološko karto Krasa.

Premikanje tektonskih plošč, nihanje gladine morja, ki je pred milijoni let prekrivalo to območje, količina organskih primesi, nafte, ... Vse to je vplivalo na barvo, trdoto, poroznost in druge lastnosti kamnov: “Repen je nastajal v plitkem morskem okolju, zato je manj porozen in primernejši tudi za zunanjo uporabo. V divaškem Radvanju je bilo prisotnih veliko organskih materialov, ki so kamen obarvali črno. Kamen iz koprivskega kamnoloma je zelo trden, ker je nastajal tako, da so iz oceana pritekale vode s kremenico, ...” je ob primerkih Jeramovih kamnov pojasnjeval Jurkovšek.

“V kamnu piše vse, le prebrati je treba,” je dejal in obžaloval, da noben od teh - sicer majhnih - kamnolomov ne deluje več, saj bi lahko odlično dopolnili kakovostno in barvno paleto kraških kamnin.

Težavno odpiranje kamnoloma

Včasih je bil kamnolom pri skoraj vsaki vasi. Tudi zato, ker zanj ni bilo potrebno dovoljenje, niti visoka tehnologija. “Vzel si štango in macolo in si odlomil kamen,” je povedal Jeram, nato pa pojasnil, kako so po vojni, ko še ni bilo podzemnih kopov, niti rezanja kamnov z žicami, lomili kamne v večjih kamnolomih, kakršen je bil koprivski, v katerem je delal.

Da je danes odpiranje kamnoloma povezano s kopico papirjev in dovoljenj, vedo tako v kamnoseštvu Tavčar kot tudi v Marmorju. Slednji oživlja kamnolom pri Koprivi, za kar so ga morali najprej vrisati v sežanski občinski prostorski načrt (ki pa še ni sprejet). Tavčarjevim s kamnolomom Bazovščina pri Lipici to ni uspelo, zato si več od štirih kamnolomov na Krasu v kratkem ne gre obetati.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano