Brez javnega natečaja do urejanja centra mesta

Javnega natečaja, s katerim naj bi izbrali predloge o ureditvi sežanskega novejšega centra, za kar je Občina Sežana pripravila občinski podrobni prostorski načrt, ne bo. Razlogi: visoki stroški financiranja.

Rešitve glede razbremenitve Partizanske ceste na občini ne 
bodo iskali na javnem natečaju, ampak po vsej verjetnosti 
prej javnega razpisa ali zbiranja ponudb. Nižja cena pa ne  
pomeni nujno tudi kvalitete, opozarjajo na Zbornici za 
arhitekturo in prostor.



 Foto: Petra Mezinec
Rešitve glede razbremenitve Partizanske ceste na občini ne bodo iskali na javnem natečaju, ampak po vsej verjetnosti prej javnega razpisa ali zbiranja ponudb. Nižja cena pa ne pomeni nujno tudi kvalitete, opozarjajo na Zbornici za arhitekturo in prostor.  Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Občina Sežana je leta 2013 sprejela sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskih načrtov (OPPN), ki bodo urejala območje novejšega mestnega jedra v Sežani - vse od športnega parka do območja za pošto. Takrat so bili na občini mnenja, da je najboljši način za iskanje ustreznih rešitev javni natečaj.

Drago in obvezujoče

Zdaj, dobre dve leti kasneje, ob nizkem proračunom in precej manj prihodkih, so si na občini premislili. “Prišli smo do zaključka, da bi bilo bolje, da spremenimo sklep, saj bi javni natečaj več stal, poleg tega pa bi bila zmagovita rešitev na natečaju zavezujoča,” je na zadnji seji povedal župan Davorin Terčon.

Ocenjena vrednost javnega natečaja je 60.000 evrov. Tako visoka pa je zato, ker na javnem natečaju stroški nastanejo ne samo za projekt, temveč tudi za nagrade arhitektom in odškodnine neizbranim projektom.

Težava je financiranje

Za dodatne informacije smo se obrnili na Zbornico za arhitekturo in prostor, na njeni spletni strani je namreč sežanska občina pred dvema letoma napovedala natečaj, kar je celo zavedlo nekatere arhitekte. “Z občino smo sklenili pogodbo, na podlagi katere smo pričeli pripravljati natečaj,” je pojasnil Vlado Krajcar iz Zbornice za arhitekturo in prostor. Javni natečaji potekajo tako, da zbornica pripravi natečajne pogoje, medtem ko naročnik pripravi natečajno nalogo.

“Bili smo že tik pred tem, da zaključimo in potrdimo natečajno dokumentacijo, ko se je začelo zatikati na strani naročnika, torej Občine Sežana. Od koder so nas seznanili, da se jim 'zatika pri odločitvah zaradi prioritet pri pripravi in sprejemanju prostorskih aktov, delno pa tudi zaradi financ'. O zadnjih odločitvah občinskega sveta še nismo bili obveščeni,” je še dodal Krajcar.

Poudaril je, da je javni natečaj obvezen v primerih, ko vrednost storitve preseže zneske, določene v zakonu o javnih naročilih, to je za lokalne skupnosti 200.000 evrov, in v primerih, ko je tako predpisano v prostorskem aktu. “Občina zato ni naredila nič zakonsko spornega, z njo smo vseskozi dobro sodelovali,” je še izpostavil Krajcar.

“Zdaj bomo k pogodbi dodali aneks o prekinitvi sodelovanja in za nas je zgodba zaključena. Vseeno pa v zbornici zagovarjamo stališče, da je javni natečaj najprimernejši inštrument, tudi takrat ko ni zakonsko obvezen, saj z njim pridobimo najboljšo rešitev, ki dane prostorske težave najbolj vsestransko rešuje,” je še poudaril.

Želijo si več sodelovanja ljudi

Čeprav je za izvedbo natečaja potreben določen vložek, se zaradi možnosti izbire najustreznejše in najracionalnejše rešitve vloženi denar večkratno povrne. “Kakovost javnega prostora je predpogoj kakovostnega bivanja občanov, za realizacijo kakovosti pa so nepogrešljivi transparentni in demokratični postopki ter konkurenca, ki temelji na znanju in najboljših zamislih”, so še prepričani v zbornici.

Z županom in občinsko upravo pa se strinja tudi lokavski arhitekt Matej Mljač, ki meni, da je javni natečaj predvsem strošek za občino, še posebej v primeru Sežane, saj je nadaljnja prostorska ureditev občine jasna.

Na zadnji seji so svetniki bolj kot o prednostih in slabostih javnega natečaja razmišljali o vključevanju javnosti v odločanje o novem občinskem podrobnem prostorskem načrtu. “Napak iz preteklosti ne bi smeli ponavljati in zato ne bi smeli hiteli,” je povedal Edi Fabjan (Lista za Kras in Brkine). In se spomnil: “Pred dvema letoma smo se strinjali z javnim natečajem, vendar takrat nismo vedeli, da je tako drago.” Po njegovem mnenju je pomembno, da se v razmišljanje o prostoru vključi vsa zainteresirana javnost.

Podobno razmišlja tudi Črtomir Pečar (Lista Davorina Terčona): “V odločanje je treba vključiti vso zainteresirano javnost in določiti časovnico, kdaj bodo posamezne faze urejene.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano