Brez analiz so znali ujeti sonce

Kraška arhitektura je pomemben element identitete matičnega Krasa. Ob vse pogostejših napakah pri prenovah stavb in novogradnjah je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras pripravilo niz dogodkov na temo sozvočja tradicionalnega in sodobnega v kraški arhitekturi.

Tipični kraški dimniki z dodatki, ki omogočajo boljši vlek, ter napušči, ki so podaljšani le spredaj na dvorišče, so del identitete kraške hiše Foto: Bogdan Macarol
Tipični kraški dimniki z dodatki, ki omogočajo boljši vlek, ter napušči, ki so podaljšani le spredaj na dvorišče, so del identitete kraške hiše Foto: Bogdan Macarol

KRAS > ”Ko grem po Krasu, opažam vse več močnih, neustreznih barv hiš, Krasu tuje materiale, pa tudi tipe stavb, ki temu prostoru niso prilagojeni in vanj ne sodijo, če želimo, da ohrani svojo identiteto,” je povedala predsednica društva Nadja Mislej-Božič. Ob očitnem spreminjanju tradicionalnega vaškega okolja v “mestno” vanj prihajajo tudi elementi globalizacijske uniformiranosti. “Zato bi radi spodbudili domačine in obiskovalce k razumevanju in varovanju tipično kraške stavbne dediščine ter jim predstavili možnosti za kvalitetnejšo obnovo, ki je podlaga omogoča boljše bivalno okolje prebivalcev, hkrati pa je tudi potencial za ekonomski, zlasti turistični razvoj območja,” je dodala predsednica društva.

Zato so v goste povabili arhitektko Natašo Kolenc, konzervatorko in soavtorico knjige Kraška hiša. Na prvem predavanju je razložila, kaj dela kraško hišo kraško. To, je poudarila, se začne že daleč pred njenim pragom - pri umestitvi hiše v prostor. Tradicionalna kraška hiša namreč ni “osamelec” kot raztresene gorske kmetije, temveč del zgoščenega gručastega naselja, ki ga obdaja preplet manjših kmetijskih in gozdnih površin.

Staro je energetsko varčno

“Lega naselij v prostoru in hiš v njem, ki so se tradicionalno navezovale ena na drugo, je prilagojena terenu in zaščiti pred burjo. Okna proti severu so majhna, če sploh so, medtem ko so večja proti jugu, kamor je tudi obrnjen vhod in dvorišče. Take rešitve so energetsko varčnejše, zato so v skladu s sodobnimi trajnostnimi načeli gradnje,” je Kolenčeva utemeljila eno od vidnejših lastnosti, ki jih lastniki in načrtovalci pri novogradnjah pogosto pozabijo ali ne upoštevajo.

Naravnim danostim so prilagojeni tudi dimniki in napušči, ki so tradicionalno, tako kot strehe, kriti z opečnatimi korci. “Napušč je podaljšan le spredaj, kjer hišo poleti ščiti pred močnim soncem, pozimi pa dopušča, da sonce, ki je nižje na horizontu, posije vanjo in jo ogreje,” je izpostavila še eno značilnost okolju prilagojene gradnje.

Skladnost barv bi morala ostati

Seveda so Kraševci za gradnjo uporabili kamen, ki je bil blizu in poceni, ometane pa z naravnimi materiali v naravnih tonih. “Zunaj so bile hiše le redko obarvane. Naravno belega ali obarvanega, najpogosteje apnenega beleža, so bile večinoma deležne le glavne, dvoriščne fasade ali fasade pomembnejših stavb. Pestra paleta barv hiš, kot jo na Krasu vidimo še danes, v pretežni meri izhaja iz naravne obarvanosti s amih malt: kjer je kraška zemlja bolj rdečkasta, so taki običajno tudi ometi, kjer je bolj rjava, so toni bolj umirjeni,” je povedala arhitektka.

Nekaj barv, čeprav ne tako kričečih kot danes, ko skladnost naselij razbijajo tudi strupeno zelene, vijolične ... pa je bilo. “Na Krasu so tradicionalno tudi druge, “nezemeljske” barve fasad. Skupna značilnost obojih je, da tvorijo skladno celoto. Kljub mnogo širšim sodobnim možnostim, ki jih dajejo sintetični pigmenti, bi skladnost morala ostati vodilo tudi pri izbiri barv v sedanjem času, kar pa žal ni vedno pravilo.”

Društvo bo v naslednjih treh mesecih pripravilo še oglede dobrih in slabih praks na terenu v eni od kraških vasi, predavanje Stara kraška hiša za sodobno življenje ter pregled in ogled uspešnih stavbnih prenov.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano