Borili so se proti odlagališču

Brestoviško vodno zajetje je največje bogastvo Krasa in kot takega ga je nujno treba zaščititi. Zato so v društvu Kras S.O.S. dobro desetletje opozarjali na škodljive vplive, ki jih ima sežansko odlagališče na kakovost življenja prebivalcev in njihovih potomcev na tem območju. Te dni se veselijo, ker je odlagališče končno zaprto, čeprav na tem terenu po njihovem mnenju ne bi smelo biti nikoli zgrajeno.

SEŽANA > “Po toliko letih smo končno dokazali, da smo imeli vseskozi prav,” povesta Marjan Gorup in Martin Bizjak iz društva Kras S.O.S., ki že od leta 2003 opozarja na dolgoročne posledice odlagališča na Krasu in kraškem terenu. “Mogoče so odpadki, ki jih je treba voziti drugam, resda dražji, vendar se nihče ne vpraša, koliko stane pitna voda,”pove predsednik društva Marjan Gorup.

Ker so opozarjali, so imeli težave

Ko so prvič opozorili na težave zaradi odlagališča, so naleteli na oster odziv kraških občinskih oblasti, predvsem sežanske občine, težave so imeli zaradi tega tudi pri delodajalcih.

Širše javnosti pa problematika ni zanimala. “Najpogosteje smo slišali, da jih odlagališče ne moti, saj ga ne vidijo,” se spominjata sogovornika. A morebitno poslabšanje kakovostne pitne vode iz zajetja Klariči pri Brestovici bi mnogim Primorcem zagrenilo življenje, opozarjata na ključni razlog nasprotovanja odlagališču.

Sežani je grozil pepel iz sežigalnice

“Takrat smo v medijih zasledili, da se v Sežani pripravlja povečanje odlagališča in celo sprememba v odlagališče za nevarne odpadke. Rečeno je bilo, da bodo smeti zažigali v Trstu, v Sežano pa bo prišel nazaj pepel oziroma žlindra,” se spominja predsednik društva Marjan Gorup.

Skupaj s še nekaj somišljeniki so se odpeljali na nekaj bližnjih odlagališč žlindre v Italijo, saj jih je zanimalo, kako ravnajo z njo. “Pogovarjali smo se z delavci na odlagališču komunalnih odpadkov v Krminu. Jamo so izolirali in zaprli s folijo ter zaščitili, zgradili so tudi mrežo vodnjakov. Nato so začeli odlagati žlindro. Zgodilo pa se je, da se je folija poškodovala in so sledi iz sežigalnice dobili v vodnjakih, ki so služili za kontrolo vode. Odlaganje so ustavili in dobili novo lokacijo v opuščenem glinkopu pri Vidmu,” se spomni Bizjak.

Lega na prelomnici

Namera o najprej čezmejnem sodelovanju, nato pa še regijskem odlagališču nekaj let kasneje ni uresničila, deloma tudi zato ne, ker so v društvu poiskali strokovnjake in pristojnim dokazovali, da leži odlagališče na območju, s katerega se podzemne vode lahko stekajo proti vodnemu viru v Klaričih in bi zato lahko imelo zelo škodljive posledice.

“Zgrajeno je nad prelomnico divaški prelom, med apnencem, kjer je kamnolom, in dolomitom,” med razlago zemljevida nadaljuje Bizjak, ki je kot tehnični vodja bližnjega kamnoloma Kraškega zidarja Medvejk dobro poznal geološko sestavo tal. Zakoni, evropska direktiva za odlaganje odpadkov in pravilnik o odlaganju odpadkov jasno prepovedujejo gradnjo odlagališč na zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago in dobro vodno propustnostjo ter nedoločljivimi tokovi podzemne vode, pojasni Bizjak.

Ogrožen vodni vir

Končno poročilo o rezultatih sledenja vod z območja odlagališča Sežana iz leta 2007 je pokazalo, da je injicirano neškodljivo sledilo iztekalo v izvir Timave in v Brojnico pri Nabrežini. V Klaričih sledila niso našli, so nam povedali v sežanskem komunalnem podjetju. Kljub temu pa so neodvisni strokovnjaki stopili na stran društva. Dejstvo, da ni sledila, ne dokazuje, da povezave med odlagališčem in črpališčem Klariči ni, temveč le, da podzemni tok vode še ni znan. Poleg tega je brestoviški vir le dva kilometra in pol oddaljen od izvira reke Timave, kjer so sledilo našli.

Na sežanski občini in Komunalno stanovanjskem podjetju Sežana o zahtevah društva niso želeli nič slišati in so nadaljevali z odlaganjem, dovoljenja pa so uspeli dobiti vse do konca letošnjega leta.

Odlagališče ostaja ekološka bomba

Kljub zadovoljstvu članov društva Kras S.O.S, da je zanje sporno sežansko odlagališče odpadkov končno zaprto, pa Gorjup in Bizjak opozarjata, da tudi po zaprtju ostaja ekološka bomba: “Ne vemo, kakšna škoda je bila že narejena. Vedeti moramo, da se je na odlagališče nosilo veliko nevarnih odpadkov iz vojašnice, iz bolnišnice, noter je nešteto živalskih kadavrov ...”

PETRA MEZINEC

---