Borijo se za Sokolski dom

Prijatelji bistriškega telovadnega društva Ilirski Sokol, ki so ga ustanovili daljnega leta 1867, italijanska država pa ga je ukinila leta 1927, si prizadevajo, da bi Bistričani dobili nazaj v last Sokolski dom, ki so ga sokolovci pred več kot sto leti gradili sami. Na to so vnovič opozorili pred dnevi na prireditvi ob 110. obletnici obnovitve občnega zbora društva.

Janko Kovačič,  vaditelj  in 
najuspešnejši  telovadec Sokolov v Ilirski Bistrici. Fotografija je iz leta 1911.

   Foto: Osebni Arhiv Vojka Čeligoja
Janko Kovačič, vaditelj in najuspešnejši telovadec Sokolov v Ilirski Bistrici. Fotografija je iz leta 1911.  Foto: Osebni Arhiv Vojka Čeligoja

ILIRSKA BISTRICA > “Prijatelji Ilirskega Sokola si iskreno želimo, da bi Sokolski dom po sto in več letih znova zaživel s kulturnimi in športnimi aktivnostmi mladih ter da bi Bistričani znova postali njegovi pravi gospodarji. Ter da bi vse z muko ohranjeno in zbrano sokolsko gradivo tako našlo varno mesto v obnovljenem domu, v katerem bi lahko odprli krajevni muzej in turistični center,” poudarja Ivan Simčič, zgodovinar in kustos Pokrajinskega muzeja Koper.

Pravna podlaga za prenos lastništva

Dodaja, da si je že kot poslanec skupaj z drugimi zainteresiranimi Bistričani prizadeval, da bi lastništvo Sokolskega doma spet prevzeli domačini. Stavba danes propada, le v njenih kletnih prostorih imajo dejavnosti mladi iz Mladinskega kluba Nade Žagar, po osamosvojitvi je namreč prešla v roke Športne unije Slovenije, ki pa je, tako Simčič, za Bistričane trd sogovornik. Po neuradnih informacijah jo je unija namreč želela (bojda drago) prodati, vendar neuspešno. Na naše vprašanje uniji, kakšne namene imajo s Sokolskim domom v prihodnje, nam včeraj do oddaje besedila v tisk.

Da bi našel ustrezno pravno podlago za prepis lastništva Sokolskega doma na formalnega naslednika, je Simčič preučil pravila društva Sokol iz leta 1910, v katerih je v enajstem poglavju zasledil za društvo pomembno dikcijo. “V tem poglavju jasno piše, da če društvo ukine država, in Sokol je leta 1927 ukinila italijanska država, njegovo premoženje pripade Slovenski sokolski zvezi. Ta ga mora oddati prvemu slovenskemu sokolskemu telovadnemu društvu, ki bi se ustanovilo v Ilirski Bistrici z enakim namenom,” navaja zgodovinar vsebino Pravil telovadnega društva Sokol v Ilirski Bistrici.

Sokolovec bi bil danes olimpijonik

“Zato sem prepričan, da moramo v Bistrici stopiti skupaj in pri športnih klubih, kot so denimo Mladinski klub Nade Žagar, atletski in lokostrelski klub, doseči, da v širšem pomenu svoje delo nadgradijo s poslanstvom sokolskega dela. Tako bi po pravilih iz junija 1910 najbrž lahko izpolnili vse pogoje za pridobitev društvenega premoženja Ilirskega Sokola. Sicer se bomo o tovrstnem prenosu premoženja še podrobno posvetovali pri pravnikih,” o svojih prizadevanjih pove Simčič.

Njegovo iniciativo pozdravlja tudi publicist in zgodovinar Vojko Čeligoj iz Ilirske Bistrice, ki je skupaj s prijatelji in ljubitelji Sokola ter zgodovinarji in filatelisti v knjižnici Makse Samsa pripravil prireditev, na kateri so spomnili na 110. obletnico obnove občnega zbora društva. “Številni prijatelji bogate tradicije telovadnega društva Ilirski Sokol in tudi mnogi sinovi in hčere druge generacije bistriških sokolov in sokolic, ki živijo med Ljubljano, Postojno, Koprom in Izolo, so skupaj počastili spomin na izjemno tradicijo več generacij Bistričanov in okoličanov, ki so z narodno zavednim delom in skrbjo za telesno zdravje dali pečat življenju in narodnemu delu pod Snežnikom,” je na prireditvi poudaril Čeligoj.

Delovanje Sokola na slovenskih tleh je predstavil dr. Tomaž Pavlin s Fakultete za šport v Ljubljani, v zborniku Naša pot, ki ga je uredil ob 150-letnici ustanovitve Južnega Sokola in sokolskega gibanja, niza zgodbo o delovanju bistriškega Sokola. Simčič pa je izpostavil športne dosežke društva, ob tem še posebej vaditelja Sokolov Janka Kovačiča iz Smrji: “Na mednarodnem tekmovanju v Turinu leta 1911 je bil tako uspešen, da bi po današnjih merilih prejel zlato medaljo za svoj met krogle.” Spomnil je še na nesrečni konec društva, ko so italijanske oblasti po koncu prve vojne prepovedale sokolsko dejavnost, ki so jo ustvarjale tri generacije bistriških sokolov, in si ni nikoli več opomogla. “Zato je čas, da z bitko za Sokolski dom nadaljujemo,” je sklenil Simčič.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano