Bolj se splača ohranjati ptice kot rediti bike

Nekaj težav pri razdeljevanju kmetijskega denarja bo mogoče odpraviti, a šele za plačila v prihodnjem letu, je bila sklepna misel včerajšnjega posveta v Pivki. Nekatere pa bodo ostale. Koliko kmetijskega denarja bo ostalo neporabljenega, ker kmetje nekaterih ukrepov ne morejo izvesti ali se jim ti ne splačajo, pa bo znano 6. maja, ko bo končano zbiranje vlog.

Njive lahko ostanejo njive, oranje travnikov pa je postalo v 
novem evropskem kmetijskem programu  sila zapletena reč. Foto: Marica Uršič Zupan
Njive lahko ostanejo njive, oranje travnikov pa je postalo v novem evropskem kmetijskem programu sila zapletena reč. Foto: Marica Uršič Zupan

PIVKA > Program razvoja podeželja za novo obdobje (2015-2020) je prinesel veliko sprememb. Nekatere so dobrodošle, mnoge pa povzročajo težave. Te so različne, na območju travnatega kraškega sveta Notranjske in južne Primorske pa so kmetijski svetovalci pri vnosu vlog za neposredna plačila zaznali veliko skupnih, je poudarila Darja Zadnik iz postojnske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Med tremi stebri nove evropske kmetijske politike je namreč za to območje najpomembnejši tisti, ki podpira ohranjanje trajnega travinja.

Najboljše zemlje ne smejo preorati

Na območju postojnske, pivške in ilirskobistriške občine je kar 97 odstotkov gerkov (obdelovalnih kmetijskih površin) zatravljenih, le trije odstotki so njive. Tudi v dolini reke Reke, v porečju Pivke, Nanoščice in na Planinskem polju, kjer so najboljše kmetijske površine, so se te v zadnjih desetletjih večinoma zatravile.

In tako bo tudi ostalo, čeprav je zadnja leta vse več zanimanja za oranje. Tudi zaradi velikega števila mladih kmetov, ki so se odločili za kmetovanje prav po zaslugi podpor mladim prevzemnikom kmetij v preteklem programskem obdobju.

“Ker so ta območja opredeljena kot območja okoljsko občutljivega trajnega travinja, je v tej finančni perspektivi preorati travnike v njive prepovedano,” je povedala je povedala Rafaela Žejn, vodja ilirskobistriške izpostave kmetijsko svetovalne službe v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Finančne spodbude ovirajo razvoj kmetij

Na območju Jasena v dolini reke Reke je več kot polovica površin zelenih, kar pomeni, da so po gerkih travniki, čeprav so v katastru njive. Po evropskih merilih je namreč vsaka površina, ki je zatravljena pet let, travnik, četudi je bila prej stoletja njiva.

To je moja ta boljša njiva. Ne razumem, zakaj je ne smem preorati,” se je pred dnevi, ko je oddajal vlogo za kmetijske subvencije, čudil kmet iz Jasena. Njivo je imel več let zatravljeno - zemlja si tako odpočije, pa tudi pogoji za kmetovanje v preteklosti zaradi propada zadrug in izgube kvarnerskega tržišča niso bili ugodni. Zdaj bi njivo preoral, pa je ne sme.

“Kar je bilo do 18. januarja vrisano kot njiva, se lahko preorje, drugo ne,” je potrdila Žejnova. O posledicah takšnih pogojev pa dejala: “To bo zaustavilo razvoj kmetij, preprečilo načrte mladih prevzemnikov kmetij in je v nasprotju z našimi težnjami po povečanju samooskrbe.”

Bo pravilom sledilo tudi vreme?

Podobnih nesmiselnih zahtev je v novem programu razvoja podeželja še veliko, tudi med 16 operacijami kmetijsko okoljskega programa (KOPOP): če se kmet vključi v program trajnega travinja II, na kmetiji ne sme uporabljati silaže; če uveljavlja podporo za ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, ne sme kositi do 30. junija; če uveljavlja ukrep za ohranjanje travnatih habitatov za metulje, ne sme kositi med 15, junijem in 15. septembrom.

“Zato za ta ukrep skoraj ni zanimanja. Predvsem, ker ga je možno uveljavljati večinoma na bolj močvirnatih zemljiščih, kjer je sušenje trave oteženo in kmetje ne vedo, ali jim bo sploh uspelo v tem času seno posušiti,” je pojasnila Majda Godina, vodja postojnske enote kmetijsko svetovalne službe. Kako naj kmetje vedo, ali bo v omejenem času dovolj lepega vremena za spravilo sena?

Ohranjati ptice ali rediti bike?

Po drugi strani je ukrep ohranjanja habitatov ptic vlažnih travnikov finančno tako zanimiv, da bo povzročil opuščanje živinoreje. Kmet iz Planine, ki je doslej na osmih hektarjih travnikov na leto zredil osem bikov, je izračunal, da se mu to po novem ne splača več in bo raje redil samo še dva bika, ker bi za večje število bikov dobil manj denarja kot za upoštevanje zahteve, da bo kosil šele po 1. avgustu.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša je včeraj pozorno prisluhnila kmetom in obljubila, da bodo vse pripombe in predloge poskusili upoštevati pri programu za prihodnje leto. “Glede prepovedi oranja velja, da lahko Slovenija do leta 2020 preorje v njive največ pet odstotkov travniških površin,” je pojasnila. Ali je teh pet odstotkov pravično in smiselno razdeljenih po Sloveniji, bodo preverili. Manj manevrskega prostora imajo glede mokrišč in drugih varovanih površin.

Skušali pa bodo zmanjšali obtežitev 0,5 GVŽ (goveda) na hektar. Pusti kraški travniki namreč ne nudijo dovolj hrane za toliko živali, je dejal Evgen Gerželj, rejec drobnice iz Dolenje vasi. Rudi Dimic iz Šembij je opozoril ne veliko škodo, ki jo povzročajo rejcem velike zveri, a država za njeno plačilo nima denarja, rejec iz Parij pa, da bo po novem programu njegova kmetija dobila 20 odstotkov manj denarja kot doslej.

Da, skupna vsota plačil na državni ravni se je zmanjšala, s 144,2 milijona evrov, kolikor jih je bilo za neposredna plačila na voljo doslej, na 138 milijonov, kolikor jih imamo na razpolago letos, je priznala Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, vendar je za nekatere ukrepe tudi več denarja kot doslej. Med njimi so pridelava žit, zelenjave, sadja in prašičjega mesa.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano