Bo morala država občini plačati 1,3 milijona?

Občina Postojna je v tožbi proti državi zaradi neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Počka za leta 2013, 2014 in 2015 dosegla zmago, ki pa še ni pravnomočna. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč razsodilo, da je država občini dolžna plačati skoraj 1,3 milijona nadomestila za nazaj vključno z zamudnimi obrestmi.

POSTOJNA > A denarja občina verjetno še ne bo videla tako kmalu, saj bi se državno pravobranilstvo utegnilo pritožiti. Poleg tega ni jasno, ali bo država pred ustavnim sodiščem ponovno skušala izpodbijati tudi odlok, s katerim je občina Postojna nadomestilo sploh začela zaračunavati tudi za Poček.

Postojnska občina je leta 2014 proti Sloveniji vložila tožbo za povračilo škode, ki je nastala zaradi nezakonite odločitve davčne uprave v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnine za potrebe obrambe. Davčna uprava je namreč ministrstvu za obrambo izdala odločbo o oprostitvi plačila za leto 2013 oziroma je odločila, da ministrstvo ni zavezanec za plačilo nadomestila.

Občina je nato tožbo dvakrat dopolnila tako, da je zahtevala tudi plačilo neodmerjenega oziroma premalo odmerjenega nadomestila za leti 2014 in 2015, sodišče pa je razširitev dovolilo.

Različno tolmačenje veljavnosti členov

Na občini Postojna so prepričani, da je bila odločitev o neodmeri nadomestila nezakonita, saj je davčna uprava po njihovem nepravilno uporabila zakonsko podlago in nezakonito odločila, da se zavezancu ne odmeri nadomestilo za zemljišča na območju vadišča Poček in za objekt na Kolodvorski cesti 5 v Postojni. Ministrstvo je za leto 2013 občini tako plačalo 330.000 evrov manj, kot bi moralo. Za leti 2014 in 2015 pa tožbeni znesek občine znaša vsako leto preko 480.000 evrov.

Državno pravobranilstvo se je v pravno zapletenem sporu nasprotno sklicevalo na to, da člen zakona o stavbnih zemljiščih, ki določa izjeme, za katere se nadomestilo ne plačuje (torej tudi za zemljišča za potrebe ljudske obrambe), ob odločanju še ni bil razveljavljen z zakonom o graditvi objektov, kot je trdila občina in kot je ugotovilo tudi ustavno sodišče.

Sodišče je nazadnje ocenilo, da je pri opredeljevanju stavbnih zemljišč, za katere se odmerja nadomestilo, dejansko treba upoštevati določila zakon o graditvi objektov in da v obdobju od 2013 do 2015 ni mogoče več uporabiti izjem po zakonu o stavbnih zemljiščih, ki jih je davčna uprava napačno uporabila in zato nepravilno ni odmerila nadomestila.

Enkrat odločili tako, drugič drugače

Poleg tega je sodišče izpostavilo, da je davčna uprava pred letom 2013 nadomestilo odmerila tudi za sporna zemljišča za obrambne namene, v letu 2013 pa se noben predpis na tem področju ni spremenil, torej ni bilo razloga, da bi odločila drugače.

Zakaj je davčna uprava v enaki zadevi ravnala različno, iz sodbe ni razvidno. S finančne uprave pa so nam sporočili, da nam zaradi davčne tajnosti odgovora ne morejo dati. Tudi na občini Postojna so potrdili, da jim je za leti 2011 in 2012 ministrstvo za obrambo nadomestilo plačalo, kasneje pa, kot rečeno, ne več.

Ob tem je zanimivo, da je leta 2013 takratna vlada občinski odlok iz leta 2011, s katerim je postojnska občina plačilo nadomestila razširila tudi na območje Počka in ki je bil osnova za določitev višine novega nadomestila, poslala v ustavno presojo. Po mnenju vlade namreč odlok nezakonito zaračunava nadomestilo tudi za obrambno območje (Poček) in na ta način občini zagotavlja nesorazmerno visoko plačilo iz državnega proračuna.

A ustavno sodišče je prav pred kratkim vladno zahtevo zaradi nepopolne vloge zavrglo. Na ministrstvu za okolje in prostor še proučujejo, ali bodo isto zahtevo na ustavno sodišče poslali ponovno.

VERONIKA R. ŽENKO

---