Bo država obdržala gostišče na Mašunu?

Gozdno gospodarstvo Postojna (GGP) prodaja zemljišča na Mašunu in nekaj stavb. Med njimi so tudi Gostišče Mašun, stanovanjska hiša in nekaj več kot polovica Gozdne hiše Mašun. Zemljišča in nepremičnine namerava kupiti država oziroma v njenem imenu Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki mu GGP sicer dolguje več kot 1,2 milijona evrov. Kaj bo z najemniki gostišča, pa tudi z občinskimi načrti o Mašunu, za zdaj še ostaja neznanka.

MAŠUN > “O prodaji smo razmišljali že dalj časa. To ni naša dejavnost, s tem se ne ukvarjamo,” je o nameravani prodaji 2,4 hektarja gozdnih zemljišč in stavb, ki stojijo na njih, dejal namestnik direktorja in tehnični direktor GGP Peter Jež.

Gozd bi kupil sklad

Zemljišča in objekte namerava kupiti državni sklad za kmetijska zemljišča in gozdove, ki tudi upravlja kompleks državnih gozdov na Mašunu in Snežniku. “Sklad je zainteresiran, da bi država postala lastnik nepremičnin na tem območju v celoti, da bi gospodarila s površinami, primerljivo, kot je to v Evropi. Gozdovi pa se sicer prodajajo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zakonom o gozdovih, in sklad, ki v imenu države kandidira za nakup zemljišč na Mašunu, bo v postopku nakupa gozdov uveljavljal prednostno pravico v skladu z določili teh zakonov,” je pojasnila višja svetovalka na skladu kmetijski zemljišč Anka Stopinšek.

Rok za sprejem prodajne ponudbe je sicer potekel 18. decembra. “Sklad je sicer ponudbo sprejel, če pa je več sprejemnikov ponudbe, pa Skladu v tem trenutku še ni znano oziroma še čaka na odgovor upravne enote, ki vodi postopek,” je pojasnila Stopinškova.

Čeprav v GGP trdijo, da so se za prodajo zemljišč in stavb na Mašunu odločili, ker se s turizmom ne nameravajo ukvarjati, Peter Jež priznava, da so dolžniki do slada kmetijskih zemljišč in da bi se dolg lahko verjetno pobotal s kupnino. Na skladu so pojasnili, da jim GGP dolguje več kot 1,2 milijona evrov koncesijskih dajatev za mesece od julija do oktobra in 24.000 evrov zamudnih obresti. Pobot pa ne bo mogoč, saj gre pri nakupu in izterjavi dolga za dva ločena postopka, pravijo na skladu. “Sklad poskuša dolg izterjati z opomini pred tožbo in vlaganjem izvršb. Če plačila s strani GGP kljub opominom ne bomo prejeli, bomo proti njim vložili izvršbo,” je pojasnila Anka Stopinšek. Sklad bo najprej vložil izvršbo z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnika. “Če v roku do dveh mesecev po pravnomočnosti izvršbe dolg ne bo poplačan oziroma če bi imel dolžnik blokiran račun, bo sklad vložil spremembo izvršilnega sredstva z izvršbo na nepremičnine,” še poudarja Stopinškova.

Najemniki niso kupili

Naprodaj so tako zemljišča na območju Gostišča Mašun s parkirišči, pa zemljišča na območju tako imenovane Koreje, kjer so garaže za vozila in stroje ter nekaj nepremičnin. Med temi je stanovanjski objekt, v katerem živijo najemniki gostišča, in polovica Gozdne hiše Mašun, ki je v lasti GGP. Za vse to naj bi GGP iztržil približno 750.000 evrov, čeprav na skladu zneska kupnine ne navajajo.

Čeprav ima predkupno pravico, sklad kmetijskih zemljišč ni bil edini možni kupec. Kot je pojasnil Jež, so se za nakup zanimali tudi ljubljanska fakulteta za gozdarstvo in tuji kupci, gostišče in stanovanjsko hišo pa so v odkup ponudili tudi najemnikom, ki pa se za to niso odločili.

“Kako tudi bi, saj nimamo pol milijona evrov, kolikor nas je za odkup vprašal GGP,” pravi dolgoletna najemnica gostišča Erika Bolčina. “Za nakup bi morali znova najeti posojilo. Zadnje smo odplačali pred dvema letoma in si tega ne moremo spet privoščiti,” pravi Erika Bolčina. Najemnica je namreč skupaj z bratom Mitjo Bolčino, s katerim na Mašunu živita že od malih nog, v gostišče vložila veliko denarja.

Za to je imela tudi dober razlog, saj so z GGP podpisali najemno pogodbo za več desetletij, izteči bi se morala šele čez 25 let. “Zaradi tako dolgega najema smo tudi vlagali v gostišče. Vanj in v hišo smo vložili vse, kar smo imeli, tu smo pustili življenje. Po 23 letih garanja pa lahko z danes na jutri izgubimo vse,” je negotova Erika Bolčina.

Na GGP namreč pravijo, da pogodba o najemu še velja, vendar se bodo o njej, kot tudi o prihodnosti gostišča, najemniki morali dogovarjati z novimi lastniki. Bolčinova pravi, da se s skladom še niso pogovarjali, pa tudi na skladu so povedali, da se bodo do sklenjenih najemnih pogodb opredeljevali šele, ko bodo dejansko lastniki.

Lastnik družbe GGP je sicer podjetje Ilirles. Ta je v 43,8-odstotnem lastništvu GGP, preostanek pa v rokah vodstva družbe - direktor GGP je Frenk Kovač - in ostalih. Čisti poslovni izid GGP je lani znašal približno 2,4 milijona evrov.

Kaj bo z občinskimi načrti?

Enako velja tudi za Gozdno hišo Mašun, katere polovični lastnik je sedaj še GGP, polovični pa državni Zavod za gozdove, ki ima tam urejen informacijsko-izobraževalni center. Ta dejavnost se bo v pritličju Gozdne hiše, ki ga upravlja Zavod, ohranila tudi naprej, je dejal Anton Smrekar iz Zavoda za gozdove Slovenije. Ne bodo pa se širili, saj jim GGP v odkup ni ponudil svojega deleža. “Glede na okleščene proračune javnih zavodov in tudi dejanske finančne zmožnosti zavod za gozdove niti ni v stanju iti v takšne nakupe,” je povedal Smrekar.

Uganka za zdaj ostaja tudi, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z občinskimi načrti glede Mašuna. Bistriška občina je namreč pravkar zaključila javno predstavitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev Mašuna, s katerim bi na izletniški točki uredila nekaj apartmajev in preuredila obstoječe objekte in smučišče. V skladu pa pojasnjujejo, da z občino niso v nobeni navezi glede bodoče rabe zemljišč na Mašunu.

TINA M. VALENČIČ

---