Bistričani se bodo na novo učili odlaganja odpadkov

Z začetkom avgusta čaka bistriške občane precej dela s smetmi. Začel bo namreč veljati povsem nov način odlaganja in zbiranja odpadkov. Teh ne bo treba le ločevati, pač pa nekatere odlagati v zabojnike, ki jih bo gospodinjstvom dodelila komunala, druge bodo morali odlagati na ekološke otoke, nevarne in kosovne pa v zbirni center Globovnik. Zato bo moralo vsako gospodinjstvo najti prostor za dva zabojnika, krajani vasi pa urediti kompostnik.

 Po novem na ekoloških otokih ne bo več zabojnikov za 
plastično embalažo in ostanek odpadkov, saj bodo ti v 
vsakem gospodinjstvu. Foto: Tina M. Valenčič
Po novem na ekoloških otokih ne bo več zabojnikov za plastično embalažo in ostanek odpadkov, saj bodo ti v vsakem gospodinjstvu. Foto: Tina M. Valenčič

ILIRSKA BISTRICA >Ilirskobistriška občina sodi pri ločevanju odpadkov med najslabše v državi. Ločeno zbere le četrtino svojih odpadkov. To je slabo za okolje, za občane pa tudi drago. Oddaja tone mešanih komunalnih odpadkov namreč tačas po besedah direktorja ilirskobistriškega komunalnega podjetja Igorja Batiste stane 140 evrov. Z ukrepi, ki jih načrtujejo, bi lahko v enem letu povečali delež ločeno zbranih odpadkov na vsaj polovico in znižali stroške ravnanja z odpadki, pravi.

Embalaža in ostanek doma

Za občino, komunalo in občane pa utegne biti ta cilj kar hud zalogaj. Sistem zbiranja odpadkov se bo namreč zelo spremenil.

Po novem bodo vsa gospodinjstva v občini - teh je po zadnjem statističnem štetju približno 5500 - dobila nove zabojnike za odlaganje odpadkov, ki jih bo priskrbela bistriška komunala. Vsem gospodinjstvom bo dodelila po dva zabojnika: enega za zbiranje mešane embalaže (plastenke, stiropor, plastične vrečke in lončki, plastična embalaža pralnih sredstev in šamponov, tetrapaki, pločevinke in konzerve) in enega za preostanek komunalnih odpadkov (onesnažen papir, ohlajen pepel, plenice ...).

Nekoliko drugačen postopek bo za pravne osebe, torej podjetja in podjetnike. Njim bodo odvoz odpadkov zaračunali na podlagi prostornine zabojnika. Najmanjši bo velik 80 litrov, najnižja cena zanj bo približno 20 evrov. Če bodo z izjavo dokazali, da ne pridelajo več odpadkov in bo komunala njihov zabojnik praznila enkrat mesečno, bodo to ceno lahko znižali za polovico. Med izjemami bodo tudi društva, ki jim ne bo treba plačevati, če bodo dokazala, da ne ustvarjajo odpadkov, enako bo veljalo za dopolnilne dejavnosti. Kršitelje čakajo kazni, ki so bile po predlogu dokaj visoke, a so jih svetniki glede na nov način, ki se mora še uveljaviti, bistveno znižali. Tako bodo, denimo, tisti krajani, ki ne bodo pravilno ločevali (ali mešali različne odpadke ali celo brskali po njih), morali plačati do 125 evrov kazni, podjetja pa do 4000 evrov kazni.

Te zabojnike bodo morali krajani postaviti na lastno zemljišče in tudi skrbeti, da okolica ne bo onesnažena. Po potrebi pa jih bodo morali odpeljati do mesta, kjer jih bo izpraznilo smetarsko vozilo. Zbirno mesto bo lahko tudi tam, kjer bodo zabojniki stali tudi sicer, a le, če ne bodo postavljeni več kot 15 metrov od ceste. V te zabojnike nikakor ne bodo smeli romati papir, steklo in biološki odpadki.

Steklo in papir bodo namreč krajani morali še vedno odlagati na obstoječe ekološke otoke, ki so postavljeni po vseh krajih v občini (tisti za papir so opremljeni z rdečim, za steklo pa z zelenim pokrovom).

Nekoliko teže bo z biološkimi odpadki. Krajani Ilirske Bistrice bodo namreč za zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, kavno goščo, ostanke kuhane hrane in podobne biološko razgradljive odpadke dobili še en zabojnik. Prebivalci Knežaka in Podgrada bodo te odpadke še naprej odlagali v poseben zabojnik na ekološkem otoku (po želji si bodo lahko uredili kompostnik), gospodinjstva vseh ostalih vasi pa bodo v ta namen morala urediti svoje kompostnike.

Nevarni in kosovni v Globovnik

Na seji, kjer so svetniki sprejemali novo ureditev o ravnanju z odpadki, je bilo slišati, da tistim, ki biološke odpadke že odlagajo na domačo gomilo, ne bodo prav hudo gledali pod prste, če ne bo v vseh podrobnostih ustrezala merilom za kompostnike. Morali pa ga bodo urediti tisti vaščani, ki ga sedaj nimajo.

1300 ton odpadkov oziroma le četrtino vseh so Bistričani lani zbrali ločeno, za vse ostale so morali plačati odlaganje.

Če bodo želeli, bodo kompostnik uredili tudi Bistričani, medtem ko krajani vasi zabojnikov ne bodo dobili, saj je Batista poudaril, da bi to bistveno podražilo odvažanje odpadkov.

Nevarne in kosovne odpadke (kjer ne bo kompostnika), pa tudi pokošeno travo, vejevje in zemljo bodo občani lahko oddali v zbirnim centru v Globovniku.

Za več smeti dodatne vrečke

Cena odvoza odpadkov bo obračunana na člana gospodinjstva in bi znašala približno 5,5 evra (Koprčane po podatkih bistriške komunale stane 6,52 evra, Sežančane pa 4,39 evra). Glede na število članov posameznega gospodinjstva bo komunalno podjetje tudi razdelilo različne velikosti zabojnikov. Najmanjši (tako za odpadno embalažo kot ostanke odpadkov) bo 80-litrski za enega člana v gospodinjstvu, za dve do štiričlansko gospodinjstvo bo 120-litrski, za pet in veččlansko pa 240-litrski zabojnik.

V letu 2013 je v Sloveniji nastalo skoraj 4,9 milijona ton odpadkov, za desetino več kot leto prej. Vsak Slovenec je na leto pridelal za 359 kilogramov smeti ali skoraj kilogram na dan.

Komunala bo oba praznila na dva tedna (tistega za biološke odpadke poleti na teden dni, pozimi pa vsaka dva tedna). Velikost zabojnika ne bo vplivala na ceno odvoza, saj se bo o njihovi velikosti skupaj s člani gospodinjstva odločila komunala. Če bo gospodinjstvo pridelalo več smeti, jih bo moralo zložiti v posebne tipizirane vrečke, ki jih bodo morali kupiti na komunali. Stale bodo od 3,5 do 5 evrov, v ceno bo že vračunan tudi odvoz.

Kot je poudaril bistriški župan Emil Rojc, želi komunala s tem omejiti količino pridelanih odpadkov v gospodinjstvu in delovati v korist okolju.

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano