Beguncev verjetno ne bo v Postojno

Na policiji pravijo, da pravne podlage, po kateri bi begunce in prosilce za azil lahko sprejel tudi center za tujce, ki deluje v Velikem Otoku pri Postojni, ni. Čeprav je v njem na voljo še precej neizkoriščenih zmogljivosti in tudi strokovni kader, gre namreč za ustanovo zaprtega tipa, namenjeno prisilni odstranitvi tujcev iz države. Za sprejem beguncev pa je neprimeren tudi propadajoči kompleks starih postojnskih vojašnic, ki so v 90-ih letih prejšnjega stoletja sprejele begunce z Balkana.

V Centru za tujce kljub praznim kapacitetam beguncev po 
trenutnih predpisih ni mogoče nastaniti, saj je center policijska ustanova zaprtega tipa. Foto: Veronika Rupnik Ženko
V Centru za tujce kljub praznim kapacitetam beguncev po trenutnih predpisih ni mogoče nastaniti, saj je center policijska ustanova zaprtega tipa. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Morebitni slovenski sprejem večjega števila beguncev in prosilcev za azil odpira tudi vprašanje, kam bi jih naša država sploh namestila. Na ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da bodo zmožnosti in kapacitete natančno proučili, in sicer tako v njihovi kot v lasti ministrstva za obrambo v več krajih po državi.

Zdaj lahko azilni dom v Ljubljani, ki je namenjen prosilcem za azil, ter integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru, kjer nameščajo osebe s priznano mednarodno zaščito, skupaj sprejmejo 258 oseb. Trenutno je v azilnem domu 62, v integracijskih hišah pa 15 oseb. V reševanje migrantske problematike pa je pri nas vključen tudi center za tujce, kjer so nameščeni tujci, ki jim je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena in so v postopku vračanja v izvorno državo, zato je njihovo gibanje omejeno.

48 zaposlenih skrbi za 17 zaprtih tujcev

Po podatkih policije lahko center za tujce sprejme do 220 oseb, a jih je trenutno v njem le 17. Lani je bilo v njem skupno nastanjenih 337 oseb, največ iz Sirije, Kosova, Afganistana, Eritreje in BIH.

Zanje skrbi 48 zaposlenih, med njimi so policisti, medicinske sestre, socialne delavke in logistično osebje. Lani je država za stroške delovanja centra namenila 270.000 evrov (od tega 150.000 evrov evropskih sredstev).

Zato nas je zanimalo, ali bi glede na neizkoriščene prostorske zmogljivosti in kader begunce oziroma prosilce za azil pod določenimi pogoji lahko sprejel tudi center za tujce.

“Trenutna pravna podlaga in zakonodaja dopušča, da so v centru za tujce nastanjeni tujci na podlagi zakona o tujcih in prosilci za mednarodno zaščito, ki jim je na podlagi zakona o mednarodni zaščiti omejeno gibanje. Drugih zakonitih možnosti sprejema in nastanitve v centru za tujce trenutno ni. Center za tujce je z delom svojih kapacitet vključen tudi v kontingentni načrt v primeru povečanega sprejema prosilcev za mednarodno zaščito v RS, in sicer samo v zakonskih okvirih, kar pomeni, da se v center lahko nastani tudi večje število prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi jim bilo omejeno gibanje na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti,” so nam odgovorili na policiji.

Da center v takšni obliki, kot je sedaj, oseb s statusom begunca, ki potrebujejo bistveno drugačne življenjske razmere, ne more sprejeti, se strinja tudi Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, ki sodeluje tudi s centrom za tujce.

Kljub temu pa ocenjuje, da bi bilo smiselno razmisliti o možnosti reorganizacije centra v neko manjšo enoto, ostale kapacitete pa preurediti v center odprtega tipa in jih s tem bolje izkoristiti.

A takšen scenarij se za zdaj ne zdi posebej verjeten, morebitni strah Postojnčanov pred begunci iz arabskih in afriških držav pa odveč.

Propadajoče stare vojašnice so breme občine

Postojnski podžupan Andrej Berginc, ki je bil pred nastopom politične funkcije vrsto let zaposlen prav v centru za tujce, sicer meni, da bi bil ob sprejemu večjega števila prosilcev za azil vendarle nekoliko bolj zapolnjen tudi center, saj bi bili med prosilci tudi takšni, za katere bi zaradi kriminalne preteklosti ugotovili, da jih je treba odstraniti iz države.

Sicer pa Berginc pravi, da za sprejem beguncev še zdaleč ni več primeren niti propadajoči kompleks starih vojašnic, kjer je begunski center deloval v 90-ih letih. Lastništvo kompleksa je bilo medtem v večjem delu z države preneseno na občino.

Zamisli, kakšno vsebino bi lahko v prihodnje dobil, so, denarja pa še zdaleč ne, saj bi temeljita prenova okvirno zahtevala približno štiri milijone evrov.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano