Begunce vrnili v Postojno, v Bistrico jih za zdaj ne bo

Štirinajst sirskih beguncev, ki jih je Slovenija neuspešno poskušala vrniti Madžarski, se je vrnilo v postojnski center za tujce. Neuradna vest, da naj bi nove begunce nastanili tudi v Ilirski Bistrici, pa je manj verjetna.

Včeraj popoldne so skupino štirinajstih sirskih državljanov 
pripeljali nazaj v postojnski center za tujce. Madžari jih niso 
hoteli sprejeti v svojo državo, ker ni bilo nikakršnih dokazov, 
da so od tam prišli.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Včeraj popoldne so skupino štirinajstih sirskih državljanov pripeljali nazaj v postojnski center za tujce. Madžari jih niso hoteli sprejeti v svojo državo, ker ni bilo nikakršnih dokazov, da so od tam prišli.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA, IL. BISTRICA > Štirinajst sirskih državljanov, ki so jih slovenski policisti v noči na minuli četrtek prijeli pri nedovoljenem prestopu meje v Lendavi, je bilo do včeraj nastanjenih v centru za tujce v Postojni. Ker nihče od njih ni zaprosil za mednarodno zaščito, jih je Slovenija včeraj poskušala predati Madžarski.

Madžarske oblasti so sprejem sirskih beguncev zavrnile. “V razgovorih niso niti z besedo omenili, da so bili na Madžarskem, dejansko pa tudi nismo imeli dokazov o njihovem bivanju na Madžarskem. Tam jim tudi niso vzeli prstnih odtisov in jih zato ni v sistemu,” je pojasnil predstavnik policijske uprave Murska Sobota Boris Žibrat.

Znova v Postojni

Ker je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic že v ponedeljek napovedal, da bodo sirski državljani ostali v Sloveniji, če jih Madžarska ne bo sprejela, so jih včeraj z avtobusom znova pripeljali v postojnski center za tujce.

Takšen razplet je pozdravila tudi Amnesty International, kjer ostro nasprotujejo prisilnemu vračanju beguncev na Madžarsko. Slovenija pa ima, so še navedli, sedaj dve možnosti - odločitev za formalen postopek vračanja beguncev na Madžarsko ali pa izdajo dovoljenja za zadrževanje v Sloveniji, kar pomeni, da njihovo gibanje znotraj Slovenije ne bi bilo več omejeno.

Medtem se je v Ilirski Bistrici razširila vest, da naj bi morebitne nove begunce nastanili v enem od objektov nekdanje vojske, konkretneje, v objektu ob bistriški gimnaziji in glasbeni šoli. Bistriški župan Emil Rojc ne daje izjav, vendar že pogled na objekt pove, da ni primeren za bivanje in bi ga bilo treba vsaj temeljito očistiti, če že ne obnoviti. Poln smeti, z razbitimi šipami je namreč že navzven videti povsem neprimeren za nastanitev, ostali “vojaški” objekti na Bistriškem pa so v še slabšem stanju.

Objekti v Bistrici so potrebni obnove

Boštjan Šefic je že pred časom zavrnil možnost, da bi v bistriških vojašnicah uredili nastanitveni center. Nastanitveni center je lahko le tam, kjer so potrebna manjša popravila, morda priključitev elektrike ali dopolnitev notranje opreme, v bistriškem primeru pa bi bilo treba objekte temeljito prenoviti. Kot smo uspeli preveriti včeraj, se načrti za bistriški konec niso spremenili.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) sicer na Bistriškem še ni okrepilo priprav na sprejemanje migrantov, saj se širše območje občine Ilirska Bistrica za zdaj ne nakazuje kot tisto območje, preko katerega bi utegnili migranti množično vstopati v Slovenijo. Za zdaj vse kaže, da bi prebežniki prehod preko Slovenije iskali v severovzhodnem delu države, zato se na ministrstvu za notranje zadeve prednostno ukvarjajo s tem, kako po potrebi vzpostaviti sprejemne centre v občinah Grad in Podlehnik.

MNZ je širše območje občine Ilirska Bistrica sicer uvrstilo na zemljevid šestih lokacij, kjer bi lahko prišlo do povečanega števila ilegalnih prehodov meje. Ta migrantska pot naj bi bila najmanj verjetna, vseeno pa morajo biti nanjo pripravljeni. Z vzpostavitvijo sprejemnega centra bo MNZ počakalo do takrat, ko in če se bo na terenu pokazala dejanska potreba zanj. Govorimo o sprejemnem centru, najverjetneje urejenem v kontejnerjih in šotorih, kjer bi potekal prvi popis migrantov, preden bi jih odpeljali v druge nastanitvene kapacitete.

TINA M. VALENČIČ, JANA KREBELJ


Najbolj brano