Bazna postaja nad glavami otrok

Tudi v Štanjelu so domačini opazili betonsko ploščad, na kateri naj bi zrasla bazna postaja digitalnega železniškega radijskega omrežja GSM-R. Ljudi - zlasti starše - moti, ker je v neposredni bližini šole, pa tudi blizu starega štanjelskega jedra.

Temelj za stolp bazne postaje stoji v neposredni bližini štanjelske šole (stavba v ozadju). Foto: Bogdan Macarol
Temelj za stolp bazne postaje stoji v neposredni bližini štanjelske šole (stavba v ozadju). Foto: Bogdan Macarol

ŠTANJEL > Pred dobrimi tremi tedni so domačini opazili, da so delavci le lučaj od štanjelske podružnične šole naredili betonski temelj. Ko so malo poizvedeli, čemu je namenjen, so ugotovili, da naj bi na njem ministrstvo za infrastrukturo postaviti stolp za bazno postajo digitalnega železniškega radijskega omrežja GSM-R. Podstavek stoji ob progi Nova-Gorica-Sežana, v bližini železniške postaje Štanjel.

“Postavitvi oddajnika nasprotujemo najprej zaradi varnosti otrok v šoli,” je o glavnem razlogu za nasprotovanje domačinov in staršev povedal Ivo Kobal, predsednik Vaške skupnosti Štanjel. “Razumeli bi, če bi anteno postavili na drugo stran mosta, v smeri proti Koprivi; ne pa tako blizu šole, praktično direktno nad glave naših otrok,” je še opozoril.

Odzvali so se tudi na komenski občini, kjer so že sprožili protestni postopek pred odgovornimi organi, nam je zatrdil župan Marko Bandelli.

Ker je predvidena bazna postaja tudi v bližini starega Štanjela, ki je zavarovan kot kulturna dediščina, je občinska uprava preverila tudi, ali je s postavitvijo stolpa seznanjen novogoriški zavod za varstvo kulturne dediščine. Toda izkazalo se je, da zavod za mnenje o tem ni pristojen, ker stoji betonski temelj izven območja varstva kulturne dediščine. Domačini pa opozarjajo, da je temelj le pet metrov od tega območja in da bo od 15 do 35 metrov visok stolp nedvomno skazil pogled na Štanjel. “Če želimo domačini graditi, potrebujemo veliko dovoljenj, nekdo pa lahko brez kakršnegakoli posvetovanja naredi tak poseg v prostor,” je zato kritičen Kobal.

PEM, MUZ


Najbolj brano