Bavčar ni več “na bolniški”

Nekdanji prvi mož Istrabenza, v času osamosvojitve Slovenije pa njen notranji minister Igor Bavčar, ki ga v zadnjem obdobju po obsodbi in njeni kasnejši razveljavitvi zaradi zdravstvenih težav v javnosti ni bilo na spregled, ni več v bolniškem staležu. Zato se je tudi lahko odzval vabilu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in na okrogli mizi ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v pivškem Parku vojaške zgodovine obujal spomine na vojno za Slovenijo.

Igor Bavčar je v Pivki (ob njem Andreja Valič Zver in Tone Krkovič), kjer je sodeloval na okrogli mizi 
o slovenski osamosvojitvi,  povedal, da je zdravstveno v bistveno boljši kondiciji, kot je bil. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Igor Bavčar je v Pivki (ob njem Andreja Valič Zver in Tone Krkovič), kjer je sodeloval na okrogli mizi o slovenski osamosvojitvi, povedal, da je zdravstveno v bistveno boljši kondiciji, kot je bil. Foto: Veronika Rupnik Ženko

PIVKA > “Dogodka sem se udeležil, ker gre za pomembno obletnico. Zdaj pa sem tudi zdravstveno že v bistveno boljši kondiciji, kot sem bil, zato se od zdaj naprej nameravam na tovrstne dogodke odzivati. Moj bolniški stalež se je zaključil pred slabim mesecem in zdaj sem v popolnoma drugi vlogi, kot sem bil,” nam je po zaključku večera povedal Bavčar.

O osamosvojitvenih dogodkih pa bo lahko do nadaljnjega govoril tudi zato, ker je, kot je znano, vrhovno sodišče v začetku septembra pravnomočno obsodilno sodbo zoper Bavčarja zaradi spornega trgovanja z Istrabenzovimi delnicami razveljavilo in zadevo vrnilo na prvo stopnjo v vnovično sojenje. Pred tem se je Bavčar odhodu na prestajanje sedemletne zaporne kazni izognil prav na podlagi izvedenskega mnenja specialista kardiologa in operativnega posega v izolskem Medicorju. Junija pa je nato vrhovno sodišče sklenilo, da se do dokončne odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočna sodba in s tem odhod v zapor zadrži.

Slovenska politika se je poenotila

V spomin na sklepno dejanje slovenske osamosvojitve pred 24 leti, ko je iz koprskega pristanišča v noči na 26. oktober odšla še zadnja ladja z jugoslovanskimi vojaki, pa je Bavčar v Pivki izpostavil, da sta odhod jugoslovanske vojske, ki je imela jasen političen značaj in vlogo, in vzpostavitev suverenosti na celotnem ozemlju pomenila ključen atribut slovenske samostojnosti in demokratičnega razvoja.

Igor Bavčar je bil po okrogli mizi zelo redkobeseden, novinarska vprašanja pa so mu bila odveč. Ko smo ga vprašali, kako po šestih letih, odkar je Istrabenz v prisilni poravnavi, gleda na aktualno (raz)prodajo premoženja nekdaj mogočnega holdinga, nam je dejal, da je to tema za poseben pogovor in da zdaj o tem ne bi razpravljal. Ali nemara tudi za to ne, ker je politični del njegove kariere svetlejši od poznejšega gospodarskega? “Ne, jaz mislim, da imam tudi na tem področju veliko za povedati,” nam je še dejal.

Po mnenju direktorice Študijskega centra za narodno spravo Andreje Valič Zver je Slovenija v osamosvojitveni vojni zmagala, ker se je bila slovenska politika sposobna poenotiti in ker je bil odpor dobro voden. “To je bil edini spopad na tleh bivše Jugoslavije, ki ga ni bilo treba braniti na mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu,” je dejala.

“Nismo morili, uničevali, ropali, požigali, čemur smo bili priča z druge strani, nismo se na koncu maščevali poražencem, temveč smo postopali po mednarodnem pravu,” je izpostavil tudi poveljnik vojaško-policijske enote za varovanje MORiS 1991 Vojko Obrulj, ki je kot pomemben vidik vojne za Slovenijo izpostavil tudi to, da ni razdelila slovenskega naroda. Da gre pri osamosvojitveni vojni zahvala za uspeh tudi narodu, je poudaril tudi policijski inšpektor v stalni službi v operativi 1991 Jože Svetina.“Na terenu je bilo 27 barikad. Varovali so jih policisti, postavili pa so jih ljudje s svojimi vozili, tovornjaki, s svojo prisotnostjo, dobesedno z roko so potiskali tanke.”

Tone Krkovič, poveljnik 1. specialne brigade MORiS, pa je dejal, da se tudi po 25 letih v zvezi s takratnim dogajanjem še vedno pojavljajo različne manipulacije z namenom pomanjševanja pomena osamosvojitvene vojne in celotnega procesa osamosvajanja. “To tematiko pogrešam tudi v šolah v vzgojnem in izobraževalnem sistemu,” je še poudaril.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano