Batagelj je popustil, vendar le za vzorec

Upravni odbor Postojnske jame, ki ga vodi Marjan Batagelj, predlaga, da bi družba pri 10,8 milijona evrov bilančnega dobička letos vendarle izplačala dividendo, in sicer v višini 57.000 evrov. Na Občini Postojna, ki je posredno solastnica Postojnske jame, pravijo, da gre za znesek, ki je tako ali tako zakonska obveza in da bistvo problema, to je možnost odkupa lastnih delnic, s tem ni rešeno.

POSTOJNA > Zadnja skupščina delničarjev Postojnske jame, družbe Batagel& Co. v lasti Marjana Batagelja in njegove žene s 74,9-odstotnim deležem ter družbe Postojna turizem v lasti Občine Postojna s 25,1-odstotnim deležem se je končala s sporom obeh lastnikov in izpodbojnimi tožbami proti sprejetim sklepom, ki jih je vložila občinska družba.

Bistvo spora je bila odločitev večinskega lastnika o neizplačilu dividende ob hkratnem pooblastilu upravnemu odboru, da Postojnska jama lahko odkupi lastne delnice v znesku največ 3,2 milijona evrov, kar bi po razlagi občine pomenilo, da bi do deleža iz dobička prišel le Batagel&Co. kot večinski lastnik.

Izpolnitev dogovora z nacionalke?

Po zadnjem sestanku upravnega odbora minuli teden je zdaj na mizi nov predlog.

Upravni odbor, ki ga poleg predsedujočega Marjana Batagelja sestavljajo še Katja Dolenc Batagelj, Stanislav Pupis in Sašo Adam ter en predstavnik manjšinskega delničarja, Teodor Kocman, skupščini predlaga, da se od 10,869.670 evra bilančnega dobička Postojnske jame za leto 2014 izplača dividende v višini 0,17 evra na delnico, kar pri skupno 334.451 delnicah pomeni 56.860 evra. Preostanek bilančnega dobička ostane nerazporejen.

Marjan Batagelj je pojasnil, da takšen predlog izhaja iz njegove javne zaveze o dogovorjenem izplačilu dela dobička, ki jo je pred dnevi dal v soočenju s postojnskim županom Igorjem Marentičem na nacionalni televiziji. Na soočenju je bilo namreč omenjeno izplačilo najmanj zakonsko določene minimalne dividende v višini štirih odstotkov osnovnega kapitala družbe.

Poleg tega je Batagelj, kot smo že poročali, izpostavil, da družba dividende sprva ni nameravala izplačati, ker da želijo celoten dobiček vložiti v razvoj, med drugim v naložbo v prenovo hotela Jama. Občinsko težnjo po dividendi - občinsko podjetje je na zadnji skupščini predlagalo delitev dobička v višini napovedanega odkupa lastnih delnic, torej največ 3,2 milijona evrov - s katero bi občina med drugim poplačevala kredit za nakup deleža v Postojnski jami, pa je Batagelj označil za “tajkunizacijo”, ki je v Postojnski jami ne dovolijo.

Občina ni zadovoljna

Je torej pričakovati, da bosta delničarja na skupščini, ki bo 14. septembra, z novim predlogom spor zgladila?

Robert Pavšič, predstavnik Občine Postojna za odnose z javnostjo, odgovarja, da gre pri predlogu upravnega odbora za minimalni znesek, ki so ga po zakonu tako ali tako dolžni izplačati. “S predlogom nismo zadovoljni. A ne zato, ker bi hoteli več denarja za vsako ceno, temveč ker Marjan Batagelj še vedno brez pojasnil vztraja pri ustanovitvi sklada lastnih delnic. To pomeni, da hoče dovoljenje lastnikov, to je od sebe, da za 3,2 milijona evrov kupi delnice, spet od sebe, in ta denar nakaže svojemu družinskemu podjetju. Batagelj je namreč direktor svojega podjetja, ki je večinski lastnik Postojnske jame in hkrati predsednik njenega upravnega odbora, njegova soproga je izvršna direktorica Postojnske jame in članica upravnega odbora ter vodja marketinga v svojem družinskem podjetju. Njegov dolgoletni sodelavec v družinskem podjetju je član upravnega odbora jame. Po domače - vse pomembne funkcije so v njihovih rokah. Na ta način omogoča samemu sebi predlaganje in potrjevanje svojih predlogov. Naš predstavnik je na zadnji seji upravnega odbora predlagal, da ta sklep o pooblastilu za odkup lastnih delnic umakne, kar pa ni bilo sprejeto.”

Pavšič pravi, da je pri izplačilu dividende pričakovanje občine “kontinuiteta prakse in delniškega dogovora, ki je bil sprejet, a zdaj ne velja več - to je delitev približno 25 odstotkov vsakokratnega čistega dobička obema upravičencema, ob predpostavki, da se s tem ne ovira razvojih načrtov. Glede na dostopne informacije je to pričakovanje upravičeno in ne pomeni nikakršne tajkunizacije Postojnske jame.” Zato napoveduje, da bodo v zakonskem roku zahtevali širitev dnevnega reda skupščine, ne izključujejo pa niti možnosti vložitve nasprotnih predlogov. Poleg tega Pavšič pravi, da želi občina kot delničar zavarovati javni interes, to pa je, “da se Postojnska jama odpre navzven in da lahko z njo začnejo sodelovati tudi drugi subjekti. Naravna znamenitost državnega pomena mora biti namreč v službi in koristi širše javnosti.”

VERONIKA R. ŽENKO

---