Batagelj bo fascikle poslal kriminalistom

Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj je na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je sklical kot odgovor na očitke manjšinskega delničarja, družbe Postojna turizem, o sumih škodljivih poslov med Postojnsko jamo in večinskim delničarjem, družbo Batagel&Co., povedal, da presojo prepušča kriminalistom, ki jim bo tudi predal vso dokumentacijo.

LJUBLJANA, POSTOJNA > “To tiskovno konferenco sem sklical tudi zato, da politiki zelo jasno povem, naj pusti gospodarstvu svobodo, sicer ga bo izgubilo. Če se bo tako nadaljevalo, Slovenija še dolgo ne bo postala konkurenčna,” je novinarjem včeraj dejal Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora in skupaj z ženo večinski lastnik družbe Postojnska jama.

“Kaj mi je še te politike treba”

Batagelj zadnjo zaostritev odnosov z manjšinskim delničarjem, družbo Postojna turizem, ki je v lasti Občine Postojna, namreč razume kot politično vmešavanje in kot poskus “diktature manjšinskega lastnika”, medtem ko direktor družbe Postojna turizem Teodor Kocman pravi, da gre za opravljanje funkcije nadzora.

Batagelj je včeraj dejal, da bo, če se odnosi ne bodo umirili, resno razmislil o odprodaji svojega 74,9-odstotnega deleža v Postojnski jami . “Kaj mi je še te politike treba?” je pristavil.

Vodstvo postojnske občine oziroma vodstvo družbe Postojna turizem je, kot smo poročali, Batagelja izzvalo z zahtevo za sklic izredne skupščine, ki bi odločila o imenovanju posebnega revizorja, ki bi pregledal določene sumljive posle med Postojnsko jamo in družbo Batagel&Co. predvsem pri prodaji nepremičnin - restavracije Proteus z apartmaji v središču mesta za 2,7 milijona in skladišč pri reki Pivki za 1,3 milijona evrov, kar naj bi bistveno odstopalo od tržnih cen.

Batagelj še ni odgovoril, ali bo posebno revizijo podprl, češ da bo to temo najprej obravnaval upravni odbor Postojnske jame. Je pa povedal, da so bile na to temo že podane ovadbe in da bo zato “fascikle poslal v Koper kriminalistom in oni bodo presojali, kdo je bil oškodovan”. “Mi smo prodajali po ocenjenih vrednostih,” je dejal. O upravičenosti teh nakupov je po njegovih besedah odločal upravni odbor, sam pa se je je, skupaj z ženo, iz glasovanja izločil. Na vprašanje, ali je imelo od teh poslov večjo korist njegovo družinsko podjetje ali Postojnska jama, pa ni odgovoril. Je pa izpostavil, da ostali dve podjetji v njegovi (so)lasti, Krasoprema in Manora Lošinj, nimata nobene pogodbe s Postojnsko jamo.

Postojnska jama bo letošnje leto predvidoma zaključila z 18,1 milijona prihodkov, kar je skoraj dva milijona več kot lani, in 3,5 milijona evrov čistega dobička, kar je šestkrat več kot ob prevzemu leta 2010. Batagelj je ponosen tudi na to, da družba povečuje dodano vrednost na zaposlenega in število zaposlenih. Izpostavlja tudi, da je družba pod njegovim vodstvom skoraj podvojila kapital (na 19,8 milijona) in zmanjšala zadolženost na le 15 odstotkov. Za investicije je letos namenila tri milijone (od tega en milijon iz koncesijskih dajatev), prihodnje leto pa bo investirala 6,7 milijona. V načrtu so odprtje prenovljenega hotela Jama, celostna ureditev promenade slavnih in začetek zamenjave vlakov v Postojnski jami ter investicije v Predjami. Vse znamenitosti v upravljanju družbe Postojnska jama bo letos obiskalo 980.000 obiskovalcev (od tega Postojnsko jamo 670.000). Skoraj tretjina gostov je iz neevropskih držav.

Sodelujejo, ko imajo interes

Medtem ko je v Ljubljani potekala Batageljeva tiskovna konferenca, se je v Postojni odvijal regijski posvet o priložnostih v turizmu, na katerem so sodelovali številni predstavniki turističnega gospodarstva. Povabljena je bila tudi družba Postojnska jama, a se ni odzvala. So pa na njeno vodstvo letele kritike o nepripravljenosti za sodelovanje z (manjšimi) ponudniki v regiji.

“Pod prejšnjimi lastniki je bilo povezovanje z ostalimi turističnimi ponudniki bistveno boljše. Ko je prišlo do menjave lastništva, pa je to popolnoma zamrla. Na območju Postojnske jame nimamo več niti turistično informacijskega centra, kjer so se lahko promovirali vsi turistični ponudniki. Ta TIC je bil ukinjen,” je dejal Marko Rupar, predsednik sveta Primorsko-notranjske regije, sicer cerkniški župan.

Batagelj je komentiral, da sodeluje na gospodarskih podlagah oziroma če za to obstaja obojestranski interes. V Postojnski jami javni interes po njegovih besedah razumejo tako, da družba ustvarja delovna mesta, plačuje najvišjo možno koncesnino in povečuje turistično prepoznavnost Slovenije.

VERONIKA R. ŽENKO

---