Avtocesto do Jelšan bodo spet preverjali
Lahko se zgodi, da bo sanj o avtocestnem kraku do Jelšan kmalu konec. Na ministrstvu za infrastrukturo bodo namreč v postopku priprave strategije za razvoj prometa spet presodili upravičenost nekaterih že dolgo načrtovanih projektov. Eden takih je prav jelšanski krak.
Po ocenah prometnega ministrstva je prometnica med Postojno in Jelšanami ter naprej proti Hrvaški (na fotografiji mejni prehod Jelšane) obremenjena le v času turistične sezone, zato se sprašujejo o smiselnosti gradnje avtoceste. Foto: Jaka Jeraša
LJUBLJANA
>
“V tej državi imamo kar nekaj političnih projektov, ki so predimenzionirani, in menimo, da jih je treba ponovno ovrednotiti” pravi Matjaž Vrčko, ki nosi glavno težo priprave strategije razvoja prometa. Ponovne presoje bo gotovo deležen projekt gradnje avtocestnega kraka od primorske avtoceste do mejnega prehoda Jelšane.
Avtocesta zaradi šestih tednov turistične sezone?
Na ministrstvu sicer pravijo, da se zavedajo problema dostopnosti in predolge vožnje z bistriškega konca do avtocestnega križa, obstoječe ceste na bistriškem pa so vprašljive tudi z vidika varnosti, a zgodba ima kljub temu tudi drugo plat. “Razen šestih vikendov poleti je tam malo prometa, manj kot 10.000 vozil na dan. Zaradi tega se je treba vprašati, ali tam dolgoročno potrebujemo štiripasovnico ali bi bila dovolj dvopasovnica,” pravi Vrčko.
“Razen šestih vikendov poleti je tam malo prometa, manj kot 10.000 vozil na dan.”
Na ministrstvu naj bi ta razmislek opravili predvidoma do sredine prihodnjega leta, ko naj bi bila strategija za razvoj prometa pripravljena za sprejem na vladi. Do takrat naj bi bili pripravljeni tudi operativni načrti, ki bodo predvidevali konkretne projekte za izvedbo v finančni perspektivi 2014-2020. “Delovali bomo po principu, da bomo najprej pogledali ukrepe v okviru modernizacije obstoječe infrastrukture, šele potem bodo sledili ukrepi izgradnje nove infrastrukture,” nov pristop k prometni problematiki napoveduje minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Prednost železnicam in javnemu prometu
Če se bo torej izkazalo, da bi prometne zagate ilirskobistriškega konca lahko rešili brez avtoceste, se ji bodo odpovedali, v tej fazi pa čez projekt še niso naredili križa, poudarjajo na ministrstvu. Napovedali so le, da bo za ta konec Slovenije pripravljena še ena študija o smotrnosti avtocestnega kraka. Nenazadnje gre tudi za to, da bi z morebitnim zmanjšanjem tega projekta prišli do nižjih stroškov in hitrejše realizacije, pomen ponovnega premisleka utemeljuje Vrčko.
V podobno dilemo je ministrstvo spravila tudi gradnja avtocestnega kraka proti Velenju, zato bodo tudi tam ponovno preučevali upravičenost dosedanjih planov.
V strategiji za razvoj prometa, ki je predhodni pogoj za črpanje evropskih sredstev do leta 2020, bosta sicer imela prednost železniški promet in javni potniški promet. JANA KREBELJ