469 let stari lipi niso mogli več pomagati

Ena od štirih lip v Brezovici je že pred nekaj leti začela pešati. Pri življenju so jo skušali obdržati z razbremenitvijo krošnje, dodajanjem posebnih hranil in gnojenjem, a vse to ni zaleglo. Lipa, ki naj bi jo posadili že leta 1548, se je posušila in v soboto so jo odžagali.

BREZOVICA > Štiri lipe pri cerkvi sv. Štefana v Brezovici so zaradi starosti in izjemnih dimenzij razglašene za naravne vrednote državnega pomena. Tudi zato so se v preteklih letih v hrpeljsko-kozinski občinski upravi prizadevali, da bi eno od njih obdržali pri življenju kljub vsem nadlogam, ki so jo začele pestiti.

“Znake sušenja je lipa kazala že več let. Po naših podatkih je bila obžagana (odstranili so predvsem suhe veje) v letih 1994 in 2010, zadnjič pa leta 2014, ko se je začelo kazati obsežnejše sušenje krošnje. Razlog za to je starost drevesa in s tem njegovo fiziološko pešanje. Odstranitev suhega drevesa je nujna zaradi varnosti,” je stanje in razloge za žaganje lipe povzel David Fučka z novogoriškega zavoda za varstvo narave.

Primorska rekorderka v Baški grapi

Lipa, ki so jo požagali v Brezovici, je imela 469 let in obseg debla 6,25 metra. To jo je uvrščalo med najdebelejše lipe v zahodni Sloveniji. Tod je tako starih in debelih dreves malo. Eno od njih ostaja v Brezovici, saj je še ena od lip pri cerkvi zelo mogočna in tudi zdrava. Debelejši lipi sta še v Zagorju pri Pivki in pri graščini v Orehku. Primorska rekorderka pa raste v Rutu v Baški Grapi in ima obseg debla več kot osem metrov.

Naredili so vse, da bi jo rešili

V zadnjih letih so storili vse, kar je bilo mogoče, da bi lipo rešili; odstranili so suhe veje in vrhove, lipi dodajali mikrohranila, jo gnojili, a ni nič zaleglo, je pojasnil Robert Kastelic s hrpeljsko-kozinske občine.

“Ko smo jo zdravili z mikrohranili, je bila nekoliko bolj vitalna. Kot kaže, se je v zadnjih nekaj letih deblo celo nekoliko razširilo in ima zdaj 6,25 metra obsega. A rešiti je ni bilo mogoče,” je opisal Robert Rogič iz podjetja Hortikultura Sežana.

Težave ima tudi lipa v Slivju

Hrpeljsko-kozinska občina skrbi še za nekaj izjemnih lip. Preostalim trem v Brezovici, ki so zdrave, bi morala v prihodnje le razredčiti krošnje oziroma odstraniti suhe veje, svetujejo strokovnjaki. Pred nekaj meseci pa so reševali še lipo v Slivju, ki ji je neurje odlomilo veliko vejo. Zaradi obsežnosti poškodb so jo morali “obglaviti”, a so iz debla pognali mnogi mladi poganjki. Ali bo lipa poseg preživela, bo jasno čez nekaj let ali celo desetletij. Pred nekaj leti so obrezali suhe veje tudi lipi v Klancu, kjer so še povezali krošnjo, da se ne bi težke veje odlomile, saj je deblo votlo.

Veje so rezali po kosih

Njegovi delavci so 469 let staro lipo v soboto požagali..

Delo ni bilo enostavno, saj je bilo drevo visoko kakih 40 metrov, dvigalo, s katerim sta se delavca dvignila do vej, pa je seglo le 21 metrov v višino. Veje, ki bi lahko bile vsaka zase svoje drevo, sta rezala po manjših delih, in se pri tem izogibala še žicam daljnovoda, telefona in drugih napeljav. Spodnje tri metre debla so pustili, da ostane v spomin na mogočno lipo, ki je bila naravna vrednota državnega pomena.

Šest lip naj bi posadili aprila 1548

“Največji pomen pri vrednotenju dreves se zaradi objektivnega merjenja dodeli dimenzijam drevesa, še posebej obsegu debla. Veliko težje je starim drevesom določiti starost, saj so večinoma votla in ni mogoče prešteti letnic. V takšnih primerih so nam v pomoč pisni in ustni viri,” pojasnjuje David Fučka.

Knjiga Stare slovenske lipe navaja, da so v Brezovici šest lip posadili 13. in 14. aprila 1548, to je pred 469 leti. V knjigi cerkve sv. Štefana v Brezovici iz leta 1675 pa so zapisali, da je imela cerkev med premoženjem tudi dva panja in roja čebel, eden od njih je bil v lipi na pokopališču nasproti vhoda v cerkev; to pomeni, da so bile lipe takrat že precej stare. Dve sta se kasneje posušili in so ju posekali v času Avstro-ogrske, zgodovino opisuje Fučka.

Leta 1952 jih je močno poškodoval še žled in domačini so se takrat bali, da si sploh ne bodo opomogle, saj so po pričevanjih Justa Ivanoviča izpod njih odpeljali 30 vozov polomljenih vej. A so preživele še več kot pol stoletja, tri preostale pa bodo morda dočakala celo 500-letnico.

HELENA RACE

---