110 let postojnske knjižnice

Posebnost postojnske knjižnice je, da svojim članom ne zaračunava letne članarine, pač pa le enkratno vpisnino. Poleg boljšega obiska in izposoje ima zato nekoliko bolj proste roke tudi pri nabavi gradiva. Ob stalnem krčenju denarja zanj tako namesto več izvodov lahkotnejših romanov lahko kupi več kakovostnega leposlovja in strokovne literature.

POSTOJNA > “V postojnski knjižnici menimo, da izpad dohodka letnega plačevanja članarin odtehta dober obisk naših članov in visoka izposoja. Z uvedbo članarin pa se mora knjižnica tudi pri nabavni politiki obnašati bolj tržno, trendovsko,“ razmišlja Uroš Mlinar, vršilec dolžnosti direktorja knjižnice, ki ima približno 6000 članov iz občin Postojna in Pivka. “Namesto tega težimo k temu, da ohranjamo nabavo kvalitetnega leposlovja, ker je naloga knjižnice tudi izobraževalna in ne samo razvedrilna,“ poudarja.

Bralni trendi se namreč spreminjajo - tudi po zaslugi sprememb knjižnega trga. “Danes smo priča poplavi romanov lahkega branja, ki so tudi dejavnost knjižnice, saj ljudje veliko zahajajo po takšno čtivo. Toda pri nakupu gradiva moramo spremljati tudi vsa druga področja, tako da s pestro ponudbo zadovoljimo tako otroke in mlade kot ljudi, ki si želijo brati e-knjige na bralnikih, do študijske literature in vsega ostalega, kar na knjižnem trgu danes obstaja.“ Sicer v knjižnici opažajo, da izposoja v zadnjem obdobju ne upada.

“Šund” literaturo tudi izločijo

Tudi Manuela Nagode, ki delo knjižničarke opravlja že več kot 20 let, pri svojem delu na otroškem in mladinskem oddelku opaža, da računalniki niso zasenčili knjige. “Izposoja je - navkljub temu, da je računalnik konkurenca - velika. Tudi knjig je ogromno, tako da si vsak lahko izbere takšno, kot mu ustreza. Je pa res, da moramo prav zaradi hiperprodukcije knjig narediti izbor in postaviti kriterije, po katerih določene literature sploh ne sprejmemo v knjižnico.“ Osebno se ji zdi pomembno, da pozna čim več knjig, da lahko svetuje glede na interes in starost. “Na naše oddelke namreč prihajajo otroci od predšolskega, tudi predbralnega obdobja, do konca osnovne šole. Tematika in nabor knjig, ki so primerne, sta zato zelo različna.“ Poleg individualnega pristopa delajo tudi s skupinami, denimo iz vrtca. “Predstavimo jim knjižnico, kako se ravna s knjigami, jim preberemo pravljice in jih spodbudimo k obisku. Navajamo jih k ljubezni do knjig, k spoznavanju, da so knjige svet, v katerem so neizmerne širjave,” pravi Nagodetova.

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna letos praznuje 110 let, odkar so odborniki Narodne čitalnice v Postojni ustanovili Ljudsko knjižnico. Celoten letošnji program knjižničnih prireditev bo zaznamovan s to obletnico. Danes v knjižnici odpirajo fotografsko razstavo Od starih čitalnic do sodobne knjižnice na Postojnskem ter razstavo in objavo nagrajencev natečaja za Naj knjižno kazalko 2015. 14. maja bodo odprli razstavo, posvečeno zgodovini knjižnične dejavnost z naslovom Zgodovinska dediščina Knjižnice Bena Zupančiča Postojna. 21. maja pa prirejajo glasbeno-gledališki performans na balkonu knjižnice. Skozi zgodovino je postojnska knjižnica gostovala na več lokacijah, od leta 1967 pa deluje na sedanji v središču mesta, kjer se je s temeljito prenovo leta 2009 razširila čez celotno stavbo in pridobila primerne pogoje za delo. Ob jubileju v knjižnici razmišljajo tudi o pobudi za preimenovanje knjižnice nazaj v Mestno knjižnico Postojna, kot se je v preteklosti imenovala.

Upad bralstva v manjših enotah

Mlinarja pa veseli, da je kljub spremembam načina življenja dobro sprejet in obiskan tudi bibliobus, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju kulturnega življenja tudi na podeželju. Bibliobus postojnske knjižnice ima 62 postajališč v dveh občinah, vsako pa obišče na 14 dni. “Obisk bibliobusa je dogodek za mladino in tudi priložnost, da se ljudje srečajo in pokramljajo ob vsakodnevnem vrvežu,“ opaža. Nekoliko bolj ga skrbi upad bralstva v manjših enotah knjižnice (Prestranek) in tudi njihovo vse težje financiranje, zato ocenjuje, da bo “treba premisliti koncept tako goste knjižnične mreže, ki si ga Slovenija ne more več privoščiti“.

Sicer pa je, kot še izpostavlja Mlinar, knjižnica veliko več kot izposojanje gradiva in nudenje informacij o njem. “Imamo širok spekter dodatnih dejavnosti, ki temeljijo na popestritvi kulturnega življenja v kraju oziroma socialne funkcije in nudenju možnosti kakovostnega preživljanja časa za mladino in vse druge obiskovalce.”VERONIKA R. ŽENKO

---