“Vinogradništvo je trdo delo; a prelepo, kot meditacija.”

“Veliko dela za malo denarja, a je delo prelepo, kot meditacija,” pove Matej Rogelja, eden redkih mladih kraških vinarjev. Kraški vinorodni okoliš se sooča z nizkim odstotkom obnovljenih vinogradov, ki je povezan z visoko starostno strukturo vinarjev in vinogradnikov. Kljub visokim subvencijam in spodbudam pa mladi na Krasu ne vidijo svoje prihodnosti v vinogradih.

Trgatev je zanimivo opravilo tudi na Krasu, kjer je v petek za 
škarje poprijel celo  kmetijski minister Dejan Židan. Do trgatve 
pa je v vinogradih veliko trdega dela in odvisnosti od 
vremena,  zato se na Krasu za vinogradništvo odloča premalo 
mladih. Foto: Ana Colja
Trgatev je zanimivo opravilo tudi na Krasu, kjer je v petek za škarje poprijel celo kmetijski minister Dejan Židan. Do trgatve pa je v vinogradih veliko trdega dela in odvisnosti od vremena, zato se na Krasu za vinogradništvo odloča premalo mladih. Foto: Ana Colja

SEŽANA > Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je delež na leto obnovljenih vinogradov v kraškem vinorodnem okolišu precej nižji od odstotka, ki bi omogočal enostavno reprodukcijo.

Obnovijo manj kot polovico

Izračun je preprost. Amortizacijska doba vinogradov je 30 let. Na Krasu, kjer je 600 hektarjev vinogradniških površin, bi morali vsako leto obnoviti 20 hektarjev vinogradov. “Leta 2014 je bilo skupaj obnovljenih okrog štiri hektarje vinogradov. Letos so po naših podatkih načrtovali obnovo enajstih hektarjev, vendar se je, tudi zaradi težav s cepljenkami, število zmanjšalo in znaša približno osem hektarjev,” je povedala Majda Brdnik iz sežanske kmetijsko svetovalne službe. Dvakratno zvišanje pa ne pomeni, da bo naslednje leto sledilo ponovno zvišanje, ampak gre bolj za naključje. Zato na dolgi rok ob nespremenjenih obsegih obnove kraškim vinogradom grozi izumrtje.

Spodbude za mlade na kmetijah

Ob obisku ministra za kmetijstvo Dejana Židana prejšnji teden na Krasu smo ga zato povprašali, ali si lahko vinogradniki obetajo pomoč države in evropskih institucij pri obnovi vinogradov. Ena od pomembnejših novosti letošnjega leta je, da uvajajo podporo na obnovljen hektar vinogradniške površine, je odgovoril minister in dodal:. “Drugo pa prikazujejo investicijski razpisi, ki bodo v večini razpisani v prvi polovici naslednjega leta.” Ti razpisi bodo namenjeni predvsem za obnovo kleti, nakup strojne opreme in podobnih naložb.

“Poleg tega pa je še vedno odprt razpis za mlade prevzemnike. To je eden pomembnejših projektov, v katerega bo Slovenija le v prvem razpisu prispevala 12 milijonov evrov, v celotnem obdobju pa 60 milijonov,” je še povedal Židan. Mladi prevzemniki dobijo enkratno pomoč v višini 45.000 evrov oziroma 18.600 evrov, če se poleg kmetijstva ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi.

Da so časi za obnovo vinogradov dobri, se strinja tudi Marjan Colja, direktor zadruge Vinakras Sežana:“Boljših pogojev za obnovo ne bi moglo biti. Je pa res, da je odstotek obnovljenih vinogradov in število mladih prevzemnikov povezano. Več kot bo mladih prevzemnikov, več bo obnov,” je prepričan Colja. Mladi na Krasu sicer vidijo na kmetijah precej manj možnosti kot njihovi vrstniki v bližnji Vipavski dolini ali Goriških brdih, vendar se stanje izboljšuje.

Delo v vinogradu je meditacija

Na Krasu ni prav veliko mlajših od 30 let, ki bi se odločili, da bodo pisarno zamenjali z vinogradom. Eden takih je Matej Rogelja s kmetije Petelin - Rogelja v Tomaju. “Delo z ljudmi, prodaja, mi je bila vedno všeč, nad opravki v vinogradu pa nisem bil najbolj navdušen. Sčasoma pa sem med študijem, ko sem bil zaprt med štirimi stenami, ugotovil, da je to delo super. Si na svežem zraku in sproščen. Zame je kot meditacija,” pove Matej.

20 hektarjev vinogradov bi morali na Krasu obnoviti vsako leto, a jih le štiri do osem hektarjev.

Za razliko od svojih vrstnikov nima urnika, delo je fizično zahtevno, hkrati pa je usoda letine odvisna tudi in predvsem od vremena. “Vinograde smo obnavljali pred štirimi leti. V prihodnjem letu pa razmišljamo še o dodatni obnovi,” pojasni.

Zato na kmetiji razmišljajo, da bi se prijavili za sredstva, namenjena mladim prevzemnikom. “Vendar bomo o tem razmišljali po trgatvi. Zdaj ni časa,” se posmeje Matej.

Vse manj jih viha nos

Podobno razmišlja tudi Tadej Štoka v nekaj kilometrov oddaljeni Krajni vasi, a izpostavlja še eno težavo pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev: birokracijo.

“Sam sem se za to pot odločil, ker mi je bilo delo v vinogradu vedno blizu,” pove Tadej, ki bo nadaljeval bogato družinsko tradicijo Vin Štoka.

Odnos do vina in dela na zemlji se spreminja, ugotavlja: “Spomnim se, da so še pred leti ljudje vihali nosove, zdaj jih zanima, kako se prideluje vino, javljajo se, da bi prišli na trgatev.” Na vprašanje, zakaj se tako malo vrstnikov odloča za pot, ki jo je izbral sam, pa odgovarja optimistično: “Zadeve se spreminjajo. Vse več mladih ceni in se ukvarja z vinogradništvom. Tudi na Krasu.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano