“To ni vrt, to je stroj!”

Maks Fabiani je Ferrarijev vrt zasnoval kot samosvoj sistem, ki ga še danes strokovnjaki na novo odkrivajo in občudujejo. Te dni bodo obiskovalci lahko prvič po dolgih desetletjih občudovali znova delujoč vodomet. Gre za prvi korak, s katerim skušajo v občini Komen vrniti Ferrarijevemu vrtu in s tem tudi Štanjelu star sijaj.

Nataša Kolenc nam je zaupala nekatere skrivnosti Ferrarijevega vrta.

 Foto: Petra Mezinec
Nataša Kolenc nam je zaupala nekatere skrivnosti Ferrarijevega vrta.  Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > Jutri bo iz vodometa v Ferrarijevem vrtu prvič po dolgih dolgih letih - zadnjič naj bi vodomet deloval med obema vojnama - pritekla voda. “No, poskus smo seveda že izvedli in bili smo navdušeni,” pojasni arhitektka Nataša Kolenc, ki je sodelovala pri prenovi in nam je le nekaj dni pred uradno otvoritvijo razkazala vrt ter razkrila delček številnih skrivnosti na videz razkošnega, a v svojem bistvu zelo skromnega vrta. “Pred tem smo o vrtu razmišljali kot o vizualni mojstrovini, saj gre za preplet nenavadnih oblik in stilov. Zdaj pa vemo, da za vsakim od teh elementov stoji funkcija,” pove sogovornica.

Sistem, ki je zdržal desetletja

Vrt je Maks Fabianizasnoval v 20. letih 20. stoletja za svojega nečaka, zdravnika Enrica Ferrarija. Dolga leta je veljalo, da so vodovodne cevi v slabem stanju in celo popolnoma uničene, zato naj bi bila obnova nesmiselna.

A se je izkazalo, da je to daleč od resnice. “Pred leti, okrog leta 2000, je bil narejen prvi izris domnevnega poteka cevi. Dolgo časa je veljalo, da so cevi med seboj zelo zavezane in da se sistema ne da obnoviti. Leta 2002 sem ob ogledu spoznala, da se slika na terenu ne ujema s teorijo. Dve leti kasneje smo pod okriljem ministrstva za kulturo končno identificirali vse dele sistema. Že takrat je voda pritekla mimo 16 višjeležečih hidrantov,” se spomni.

Bolj kot je preučevala sistem, bolj je bila navdušena nad domiselnostjo in premišljenostjo vrta. “Sistem ni med seboj vezan zaporedno, ampak gre za več vzporednih sistemov, ki pa so med seboj povezani na iztokih. Glavna cisterna se nahaja izven vrta. Je največja in na najvišji legi, iz nje voda odteka po kovinski in betonski cevi,” pojasnjuje sogovornica.

Voda je preko betonskega cevovoda, ki je vsa ta leta ostal nedotaknjen, pritekla v bazen. Mimogrede, o Fabianijevi modernosti priča tudi podatek, da se je cementarna v Anhovem odprla šele dve leti pred tem, ko je isti cement, nov material, uporabil v Štanjelu.

Nekoliko slabše jo je odnesel kovinski cevovod, a kljub temu obsežna obnova ni bila potrebna. Da je voda po njem pritekla do bazena, so morali zamenjati in očistiti le nekaj krajših delov cevi.

To je bil tudi cilj letošnjega leta. Prvi razlog za obnovo se gotovo skriva v ohranjanju tehnične dediščine. “Drugi pa v tem, da se bo voda lahko uporabljala za zalivanje sedanje in v prihodnosti morda še bogatejše hortikulturne ureditve. Vzdolž te cevi je enakomerno razporejenih 17 odjemnih mest, kjer lahko navijemo cev in zalivamo z vodo,” pojasni Kolenčeva. Tretji učinek prenove pa so seveda zdaj delujoče vodne atrakcije.

Več vodovodnih sistemov

Gre le za prvi vodovodni sistem v vrtu. Sistem je zasnovan tako, da zbira vodo različne kakovosti. Samo viški so bili speljani iz cistern višje kakovosti v cisterne nižjih, na koncu pa vsa voda konča v bazenu. Ne le, da je prostornina šestih cistern, kolikor jih je za oskrbo vrta in bivališč v okolici naredil Fabiani, enaka prostornini bazena, ampak ima vsaka svojo funkcijo.

Prvi, že opisani sistem, poteka od največje cisterne v bazen. Drugi sistem vključuje betonsko cisterno v parku, ki je bila namenjena pranju zelenjave in podobnih vrtnim opravilom. Tri cisterne, ki so se sedaj v zasebni lasti in so s tekočo vodo oskrbovale vilo Ferrari ter ostale stavbe v kompleksu, tvorijo še en samostojen sistem.

Tudi kanalizacija, ne samo vodomet

“Fabiani je poskrbel celo za odvajanje gnojnice iz hlevov. Sistem je združil s kanali za odvajanje meteorne vode iz štanjelskih ulic, ki so potekali vse do kmetijskih površin pod parkom,” še pove arhitektka.

Bazen krasita dva vodometa, eden je na vodni površini, drugi pa v bazenu nad manjšo školjko. “Ko so hoteli ustvariti vodno zaveso, so odprli ventil, in voda se je v curkih spuščala na spodnjo školjko, od tam pa v bazen,” pojasni Nataša Kolenc. Za zdaj tega vodometa ne bodo obnavljali, ker je cev v stropu jame, imenovane “grotte”, zmrznila.

Odprtje prenovljenega vodovodnega sistema Ferrarijevega vrta bo jutri ob 17. uri. To bo še en v nizu dogodkov, ki jih Občina Komen posveča 150. obletnici rojstva Maksa Fabianija. Jutri bo še zadnji dan odprta pregledna, didaktično oblikovana razstava Po Fabianijevih poteh v Fabianijevi dvorani, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi razstavo fotografij članov DLPP Z objektivom po sledeh Fabianija v Grajžarjevi galeriji v Štanjelu. Novembra sledita še dva dogodka v okviru Fabianijevega leta. 5. novembra bodo bo v Spacalovi galeriji odprli razstavo Fabianijevih akvarelov, 14. novembra pa bodo v Štanjelu podelili urbanistično nagrado Maks Fabiani.

Z mislijo na Kras in njegovo varčnost

Ferrarijev vrt se mogoče na prvi pogled zdi za Kras, ozemlje brez površinske vode, prerazkošen, vendar je njegova lepota in posebnost ravno v tem, da je kot vrt izjemno varčen in, kar je tudi danes izredno pomembno, samooskrben sistem.

“Ob zelenjavnem vrtu so korita, vsako je imelo svojo pipo. Voda je pritekala iz cisterne. Celoten kompleks - ne le Ferrarijeva vila, temveč vse stavbe v okolici - so bile tako samooskrbno, zaključeno gospodinjstvo,” pojasni Kolenčeva in doda: “To ni vrt, to je stroj, naprava. Na podoben način je delal stavbe. Vse deluje po osnovnih fizikalnih zakonih in ne potrebuje nobenega posebnega vzdrževanja.”

V vrtu so še zdaj vidni ostanki toplih gred. Celo voda iz bazena ni ostala neuporabljena, saj so jo lahko po potrebi uporabljali za zalivanje kmetijskih površin pod parkom.

Dela še niso zaključena

Vodomet zaenkrat ne bo odprt ves čas, ker je količina vode v cisternah omejena. Predvidoma spomladi bodo s pomočjo obtočne črpalke zagotovili redno delovanje vodometa. “Obtočna črpalka bi zagotavljala redno delovanje vodometa in vodne zavese s pomočjo kroženja vode, torej brez dovajanja vedno nove vode,” je pojasnil Erik Modic iz komenske občinske uprave.

Zato bodo napeljali elektriko od vhoda v vrt do čolnarne. Potrebna dovoljenja za sicer majhne posege (kopali bodo le osem centimetrov široko in 30 globoko), še čakajo.

Stroški obnove so bili do zdaj zaradi dobro ohranjenih cevi zelo majhni, znašali so le okrog 6000 evrov. Za to vsoto so izdelali projektno dokumentacijo, pridobili vse dokumente, plačali nadzor nad deli, obnovili nekatere poškodovane in manjkajoče dele. Za čiščenje in vzpostavitev Fabianijevega vodovodnega sistema pa sta poskrbela občinski režijski obrat ter Kraški vodovod Sežana, ki je kot sponzor prispeval nekaj delovnih ur.

Na Kraškem vodovodu so zadovoljni, da so lahko pomagali pri obnovi. “Nudili smo predvsem strokovno in tehnično pomoč. Če se le da, skušamo občinam pomagati in smo zadovoljni, da nas izberejo za izvajalca,” je bil zadovoljen tudi Peter Fabiani, direktor Kraškega vodovoda. PETRA MEZINEC


Najbolj brano