“Tirov skozi vas ne dovolimo!”

Ne le Žirje, tudi ostali prebivalci ob načrtovani trasi hitre proge Trst-Divača odločno nasprotujejo njeni umestitvi v prostor, je pokazala javna obravnava. Ob strani jim trdno stoji tudi Občina Sežana, saj napovedi prometnih tokov kažejo, da proga do leta 2030 ni potrebna. Zato bodo prebivalci in občina uporabili vsa sredstva, da jo preprečijo, terjajo pa tudi odgovor, kdo je potrdil slabšo različico.

SEŽANA > “Žirje niso naprodaj!”, “Svoje zemlje ne damo”, “Stop uničevanju kraških vasi”, “Ker obstaja 2. možnost, tirov skozi vas ne dovolimo” - taki napisi so v torek preplavili okolico sežanske občinske stavbe že uro pred pričetkom javne obravnave Državnega prostorskega načrta (DPN) za slovenski del železniške proge Trst-Divača.

Ta je dolg 11 kilometrov. Prvih 3,8 kilometra od italijanske meje do ceste Sežana-Dutovlje poteka v predoru, naprej pa ob južnem robu avtoceste Sežana-Divača, pri čemer najbolj ogrozi vas Žirje, ki se ji približa na 50 metrov in manj, eno hišo bi morali celo porušiti.

Žirje odločno proti

Vaščani Žirij so zato prišli na javno obravnavo v velikem številu, z argumenti proti progi in predvsem proti izbrani južni različici: “Ko smo prebrali gradivo, smo bili šokirani in se v en glas odločili, da ji nasprotujemo,” je v njihovem imenu povedal Marko Kosmač. “Kako lahko okoljsko poročilo pokaže enake vplive za severno in južno različico, ko pa gre severna po gmajni onkraj avtoceste, južna pa poseže v to tanko nitko prostora ob vasi, povozi območje Podjunčje jame, ki je naravni park?” je še dejal.

Alen Vitez je opozoril na vibracije med gradnjo in obratovanjem proge: “Naša hiša je stara, brez malte. Ali sploh veste, kako se prenašajo vibracije po jamah?!” Odgovor projektanta, da jih bodo omejili s tehničnimi rešitvami, ga ni prepričal, tudi zato, ker imajo Žirci za seboj obilo slabih izkušenj z gradnjo avtoceste. “Sami smo morali financirati obnovo štirne, ki je razpokala ob miniranju za avtocesto. In zdaj nam boste to vzeli? Ne bomo dovolili!” je bila odločna Lidija Lah iz hiše, predvidene za rušenje.

Zakaj slabša trasa

Predvsem pa je udeležence zanimalo, kdo, na kakšen način, kdaj in zakaj je izbral južno traso, ki ji nasprotujejo vaščani Žirij, krajevna skupnost Povir in tudi Občina Sežana. V vseh dosedanjih postopkih so ob nasprotovanju progi nasploh poudarili, da je v primeru, če bi jo vendarle gradili, manj škodljiva trasa severno od avtoceste, kjer ni naselij.

“Kako lahko govorite, da je bila varianta jug izbrana leta 2011, ko pa smo jeseni leta 2012 še razpravljali o obeh in smo južno odločno zavrnili?! Takrat ste nam dejali, da ko bosta obe preučeni, boste spet prišli med nas,” je na nelogičnost ali celo zavajanje v postopku opozoril predsednik KS Povir Franko Uršič. Na vprašanje Jasne Godina, kdo je podpisal, da je južna različica boljša od severne, se je predstavnica ministrstva izmikala, da je bil sklep o tem sprejet na podlagi študije variant, ki jo je izdelovalo veliko ljudi, predstavnik Družbe za investicije je dejal, da je tako utemeljila študija SŽI projektiranje in Prometnega inštituta, na koncu pa je Ljubo Žerak z ministrstva za infrastrukturo povedal, da je na podlagi te študije južno različico izbrala medvladna komisija. In tako je v sklepu vlade o začetku priprave DPN, sprejetem decembra 2013, ostala samo južna različica - kljub nasprotovanju prebivalcev in občine.

Marko Kukanja z Občine Sežana je opozoril, da poteka v Italiji proga le slab kilometer od zajetja Brestoviškega vodovoda, ki z vodo oskrbuje skoraj 30.000 ljudi na Krasu, nepogrešljiv pa je tudi za vso Istro: “Italija je Slovenijo o tem obvestila in jo pozvala, naj v 60 dneh sporoči, ali zaradi tega pričakuje čezmejne vplive. Vendar je Slovenija ta rok zamudila, zato Italiji zdaj tega ni treba presojati.” Predstavnica ministrstva za okolje in prostor je priznala, da smo rok res zamudili, a da lahko Slovenija kadarkoli zahteva od Italije, da vstopi v postopek. Ali bo to tudi storila, pa ni povedala.

Kot v taborišču

Po razlagi projektanta je severna različica dražja za 50 milijonov evrov (ves odsek pa bi stal 240 milijonov evrov), ker bi morala dvakrat prečkati avtocesto. Toda Vladimir Korošec, ki je desetletja vodil številne gradbene projekte, tudi avtoceste, je v te izračune podvomil. Premostitveni objekti na severni različici bi bili res dragi, zato pa bi ta tekla po ravnini, medtem ko sta pri južni dva dolga in na nekaterih delih zelo globoka vkopa ter pokriti vkop.

Vprašal se je tudi o estetiki 45 metrov visoke brežine v štirih etažah, obložene z betonom in na vrhu zaščitene z dvometrsko ograjo. “Živeli bomo kot v taborišču! Finančno pa: če seštejete odškodnine in stroške za vkope - ne mi govorit, da je to dražje od dvojnega prečkanja avtoceste!”

Enajst kilometrov dolg slovenski odsek nove proge za visoke hitrosti, po kateri bi tovorni vlaki lahko vozili do 100 kilometrov na uro, potniški pa do 250, je del evropskega omrežja TEN-T, ki bi povezal sredozemska pristanišča s srednjo in vzhodno Evropo, vse do meje z Ukrajino. Toda že med pripravo dokumentov za gradnjo so se napovedi prometnih tokov tako spremenile, da se rok začetka gradnje odmika v čas po letu 2030, je povedal Ljubo Žerak z ministrstva za infrastrukturo, ki je naročnik izdelave prostorske dokumentacije. Prav zaradi odmikanja potrebe po hitri progi sta italijanska in slovenska stran sklenili, da zdaj izdelata samo Državni prostorski načrt; idejni projekt pa šele, ko bo potreba po novi progi realna.

Terčon: “Ustavili bomo to norijo!”

Župan Davorin Terčon je poudaril, da Občina Sežana nasprotuje hitri progi čez Kras, saj vse doslej ni dobila odgovorov na bistveno vprašanje: čemu sploh država nadaljuje sprejemanje DPN, če je italijanska stran ugotovila, da glede na promet nova proga vsaj do leta 2030 ni potrebna. “Samo zato, ker je treba porabiti 19,8 milijona evrov?” Žerak je priznal, da je za pripravo dokumentacije res predvidenih 19,8 milijona evrov, da pa bodo porabili “le” nekaj čez tri milijone, ker ne bodo pripravili vseh papirjev. “DPN pa moramo izpeljati do konca, sicer bi morali vrniti sofinancerski denar EU,” je o razlogu za nadaljevanje postopka povedal Žerak.

Toda prepričal ni nikogar. “Ta proga je popolnoma nesprejemljiva. DPN bo imel za ljudi posledice. Sprejema se popolnoma mimo volje ljudi in mimo interesov Krasa. Zato bo občina storila vse, da prepreči to norijo,” je bil odločen župan Terčon, prav tak pa tudi aplavz številnih prisotnih v občinski dvorani.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---