“Štirne so kot oltar kraških borjačev”

Kamniti prstan je naslov razstave fotografij vodnjakov, ki jih je pred 30 leti po Krasu zabeležil Andrej Furlan. So dokument časa, ki izginja, hkrati pa izpričujejo zavedanje o pomenu vode za preživetje v tej sušni kamniti pokrajini.

Andrej Furlan s fotografijo ohranja spomin na vodnjake, ki so bili še nedavno Kraševcem vir življenja in obstoja. Foto: Bogdan Macarol
Andrej Furlan s fotografijo ohranja spomin na vodnjake, ki so bili še nedavno Kraševcem vir življenja in obstoja. Foto: Bogdan Macarol

DUTOVLJE > “Z umestitvijo na častno mesto so štirne na kraškem borjaču zame kot oltar. Na meji med lučjo in temo, med znanim in neznanim, so kot poročni element med ljudmi in naravo,” je Andrej Furlan utemeljil, zakaj je razstavo, ki je od petka na ogled v galeriji Bunčetove domačije v Dutovljah, poimenoval Kamniti prstan.

Tokrat se predstavlja z izborom 30 črnobelih fotografij vodnjakov, ki jih je sredi 80. let naredil ob pripravi koledarja Založbe tržaškega tiska. “Na obeh straneh meje sem jih s posnetki nadzemnih delov (“šap”) ter z detajli na njih dokumentiral okrog 350. Kar nekaj jih danes ni več ali pa imajo drugačno podobo. Štirne so ne le poklon vodi, temveč tudi štancarjem, ki so kraškemu kamnu podarili nekaj najlepših primerkov ljudske umetnosti na Krasu,” je dodal Furlan, ki je študiral ohranjanje kulturne dediščine na univerzi v Vidmu.

Rojen leta 1966 v Trstu je zadnjih deset let vezan na Ljubljano. Tu je zaposlen na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta , ki deluje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se predvsem z dokumentacijo, fotografijo in oblikovanjem publikacij in razstav. Kot učitelj poučuje fotografijo na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poleg številnih razstav doma in v tujini je aktiven tudi na Primorskem, saj je eden od kuratorjev razstavne dejavnosti v galeriji Kraške hiše v Repnu. Tam je imel leta 1986 tudi svojo prvo samostojno razstavo.

“Zame je fotograf pričevalec časa, ki dokumentarno povezuje preteklost s sedanjostjo. Štirne, najstarejše danes ohranjene, so bile na Krasu narejene konec 17. stoletja, največ pa jih je iz sredine 19. stoletja. Zato so fotografsko pomembne tudi za poduk odraščajočim generacijam,” je še povedal Furlan. In dodal: “Našim otrokom smo dolžni dati ne le peruti, da jih ne bo strah poleteti in si upati, temveč jih tudi podučiti o narodovih koreninah. Sam še sedaj na razbrazdanih robovih kamna šap vidim generacije z žuljavimi rokami, ki so se zavedali, da jim je ta voda vir življenja. Kot nekaj najbolj dragocenega, kar so imeli, ne preseneča, da so vanje spuščati tudi zlate ribice, da so čistile vodo.”

Uvod v razstavo so v pesmi in besedi o kraških vodnjakih izpeljali učenci osnovne šole Dutovlje. Razstava bo odprta do četrtega februarja.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano