“Nisem želel, da bi bil trud prednikov zaman”

Andrej, Tadej in Rok so mladi prevzemniki kmetije, ki jim je skupno to, da se za kmetijstvo niso odločili, ker bi bili prisiljeni, temveč zato, ker jih veseli. Za razliko od številnih starejših kmetov nočejo tarnati, pač pa na kmetijo gledajo kot na podjetniški izziv. Trdega dela se ne otepajo, vsi kmetujejo po ekoloških načelih, s finančnimi spodbudami pa so večinoma zadovoljni.

Andreja Sedmaka, ki je prevzel ovčjerejsko kmetijo, delo z živalmi zelo veseli.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Andreja Sedmaka, ki je prevzel ovčjerejsko kmetijo, delo z živalmi zelo veseli.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

JURŠČE, PARJE, POSTOJNA > Andrej Sedmak je v ponedeljek zvečer nahranil svojo čredo ovac, nekaj malih koz, osla in sedem ovčarskih psov. Nato se je stuširal in odšel v nočno službo. Po jutranji vrnitvi iz službe so bile njegova prva skrb ponovno živali. Šele nato si je privoščil nekaj ur spanca. “Na kmetiji delamo zjutraj, čez dan, zvečer, tudi ponoči, če je treba,” pravi 30-letni prevzemnik kmetije iz Juršč. Marsikdaj je naporno, prizna, a to počne iz veselja. Na kmetiji je odraščal in vedno poprijel za delo, ko je bilo treba.

Potem pa je nenadoma prišla očetova smrt in treba se je bilo odločiti. “Glede na dolgoletno tradicijo in veselje do živali sva se z bratom odločila, da kmetijo obdrživa. Nisem želel, da bi bil ves trud prednikov zaman. Vsak od naju ima tudi svojo službo, zato si delo razdeliva. Zaenkrat glede na velikost kmetije in potrebna vlaganja samo s to dejavnostjo namreč ne bi mogla preživeti,“ razloži.

Čreda trenutno šteje okrog 160 glav. Jagnjetino prodajata mesnicam in posamičnim kupcem. “Zadnje leto je bilo rekordno. Izleglo se je skoraj sto jagenjčkov,“ zadovoljno pravi. Nekoliko manj zadovoljen je, ker meso, kljub temu, da imata ekološko rejo, ne dosega tudi temu primerno višjih cen. Letos načrtuje tudi nakup goveda. Nepovratni denar, ki ga je dobil kot mlad prevzemnik, je bil, kot poudarja, zelo dobrodošel. Prav ukvarjanje z razpisi in knjigovodstvom po njegovem mnenju od sodobnega kmeta zahteva tudi drugačna znanja. “Za računalnikom imam skoraj toliko dela kot z živalmi,” pravi.

Kravam dodal tudi jagode

Da so celo za mlade kmete postopki prezahtevni in predolgotrajni, ugotavlja tudi 27-letni Tadej Penko iz Parij. “Niti na ministrstvu včasih ne vedo, kaj pišejo v razpisih.” A sam se je skoznje prebil uspešno. “S tem, kar sta naša kmetija in jaz kot mlad prevzemnik uspela iztržiti v prejšnji finančni perspektivi, sem bil zelo zadovoljen,“ pravi, glede nove pa je bolj zadržan, saj se višina subvencij zmanjšuje.

Njihova kmetija je bila živinorejska, Tadej pa se ukvarja tudi z gozdarstvom in gojenjem jagod. Lani je posadil deset tisoč sadik in ves pridelek, ki ga je sicer nekoliko oklestil dež, prodal doma. Spomladi bo posadil še tri tisoč novih sadik. Če bo vse po sreči, bo letos pridelal okrog pet ton sadeža, zato še razmišlja o novih prodajnih poteh.

Smele načrte pa ima tudi za naprej. “Moja želja je, da bi vso hrano pridelal doma in jo doma tudi prodal,“ pravi, medtem ko pokaže zajetno mapo z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za kmečki turizem.

Študent strojništva, ki je študij začasno zamrznil in se zaposlil na kmetiji, svojo prihodnost vidi v kmetijstvu. “Rad sem v naravi. Všeč mi je, da nimam nikogar nad seboj in da nisem vpet v osemurni delavnik. So dnevi, kot delamo od jutra do večera, so pa tudi obdobja, ko sem več prost. To mi ustreza. Tudi boljša plača ne bi odtehtala občutka svobode in dinamičnosti.”

Na kmetiji ima svoj mir

Tudi 31-letni Rok Penko iz Zaloga poudarja, da “ima pri delu na kmetiji svoj mir” in da rad dela sam. A to je bil za mladega univerzitetnega diplomiranega inženirja kmetijstva le eden od razlogov, da je pred dvema letoma prevzel očetovo kmetijo. Po diplomi je bil namreč v dogovorih za delo kontrolorja v Luki Koper, a je ugotovil, da ga bo težko usklajeval z delom na veliki kmetiji s 120 glavami goveda, kjer je pomagal od malih nog, prakso pa si je nabiral tudi s sezonskim delom pri kmetijski zadrugi.

Moral sem se odločiti za eno ali drugo in odločil sem se za kmetijo. Vedno bi mi bilo žal, če bi jo opustil,“ razlaga, medtem ko nam razkaže poslopje.

“Ves denar, ki pride od kmetijstva, gre nazaj v kmetijo. Novi stroji in obnova zahtevajo veliko denarja. Nepovratna sredstva so pri tem v pomoč, sicer bi bilo mladih prevzemnikov še manj. S tem delom nikakor ne bom obogatel, lahko pa družina z njim preživi,“ ocenjuje Penko.

Med mladimi več zanimanja za ekološko kmetovanje

Darja Zadnik, specialistka za razvoj podeželja iz postojnske kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, pravi, da je v prejšnji finančni perspektivi na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica denar za prevzem kmetije prejelo 40 mladih kmetov, kar je vzpodbudna številka. “Še pred petimi leti so bili naši klienti stari od 55 let navzgor, v zadnjem obdobju pa se na nas obrača vse več mladih. Verjetno deloma tudi zaradi krize, saj mladi ne dobijo služb, zato se tisti, ki imajo to možnost, lažje odločijo, da bodo na kmetiji odprli svoje delovno mesto ali pa kmetovali vzporedno.

Kot pravi, sprva nadaljujejo z dejavnostjo, sčasoma pa začnejo razmišljati o širitvi, novih izdelkih z večjo dodano vrednostjo, preusmeritvi v ekološko kmetovanje. “Mladi imajo drugačen odnos do kmetovanja, poslužujejo se informacijskih tehnologij, so bolj inovativni, odločajo se za nove proizvode, bolj kot starejši so pripravljeni tudi tvegati. Med mladimi je veliko več zanimanja tudi za ekološko kmetovanje, kar je verjetno pogojeno z drugačnim odnosom do hrane v družbi nasploh,” še opaža Zadnikova.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano