“Mož je balinal, pa sem začela še jaz”

Zgodba o povirskih balinarkah ni zgodba o športu. No, malo tudi o njem. A predvsem je to zgodba o druženju. V domačem kraju in s številnimi balinarkami s Primorske, ostale Slovenije, pa tudi iz Italije in Hrvaške.

Zakaj bi bile “bale” samo za moške, so pred 30 leti rekle 
povirske ženske. In z veseljem se ob njih družijo še danes. Foto: Emil Kariž
Zakaj bi bile “bale” samo za moške, so pred 30 leti rekle povirske ženske. In z veseljem se ob njih družijo še danes. Foto: Emil Kariž

POVIR > “Jaz sem bila do balinanja tako sovražno razpoložena! Moj mož je poleg službe - veliko je delal tudi ponoči - kar naprej balinal. Tako kot tudi mnogi drugi Povirci. Potem sem izvedela, da tudi ženske balinajo in se lotila še jaz,” se svojih balinarskih začetkov hudomušno spominja Irena Kocjančič. Pisalo se je leto 1985, moški so v Povirju pod okriljem kluba balinali že devet let, ženskam pa je ostalo dvoje: da se jezijo nanje ali da še same primejo za “bale”.

In so naredile slednje. “Najprej smo imele samo dve bali. Za tisto, kar smo igrale tedaj, je bilo dovolj. Zdaj igramo poleg trojk in četvork tudi posamezno, tu pa rabimo štiri bale,” pojasni Kocjančičeva, zdaj že prava strokovnjakinja za balinanje. Tedaj je bilo športno balinanje, kot ga poznamo danes, tudi na Krasu šele v povojih. “Balinalo se je predvsem zaradi druženja, po gostilnah. Skoraj vsaka gostilna na Krasu je imela balinišče,” še doda. Tako je bilo v Povirju, Žirjah, Merčah, ... Nekaj tedanjih gostiln je do danes zaprlo vrata, balinišča je prerasla trava. So pa zato v marsikateri vasi zgradili vaško balinišče. V Povirju imajo kar dvosteznega, manjša pa še v sosednjih Gorenjah, Plešivici in Brestovici. Ko Balinarski klub Brinj Povir, katerega del so tudi ženske članice, priredi turnir, potekajo tekme v več krajih.

Balinarke imajo svoje turnirje. Prvega so pripravile že v letu svoje ustanovitve. Na njem so sodelovale le tri ekipe, ker je četrta, iz Repna, zamešale datum, se spominja Majda Kariž. “Medalje, ki smo jih podelile, so bile lesene, izdelal nam jih je domači mizar,” še doda hudomušno. No, tudi drugod po Primorski so bili tedaj ženski turnirji precej drugačni kot danes in tudi drugod so prireditelji podeljevali za današnje čase čudne medalje. “V Kopru smo dobile školjčne lupine,” pravi Kariževa.

Ob letošnji tridesetletnici ženskega balinanja je bilo tudi v Povirju vse tako, kot mora biti: prave medalje in kar dvanajst sodelujočih ekip iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Zmagale so Košanke pred Divačo in ekipo BK 4. julij iz Kopra.

A četudi tekmujejo zares, je povirskim balinarkam ves čas glavni motiv druženje. Poleg obeh sogovornic so v zdajšnji ekipi že od ustanovitve še Sonja Štok in Dorica Mahnič - slednja je bila prva in dolgoletna vodja ekipe, kasneje so se jim pridružile še Mirka Rebec, Darinka Škibin, Lidija Škerlj in Mirjam Kocjan, ki je ekipo vodila pred Kariževo.

Pogrešajo pa mlade naslednice. Medtem ko v moški ekipi mladi po uspehih že prehitevajo odrasle člane, med dekleti velikega zanimanja za balinanje ni. “Za to bo treba v klubu narediti še kaj več,” pravi predsednik BK Povir Grozdan Požar, ki ženski del sicer zelo podpira.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano