“Boljša rešitev je obvoznica”

“Rešitev prometa na območju Kobilarne je že dolgo znana: ves tranzitni promet speljati po cesti po zunanjem robu lipiškega posestva, zavarovano območje pa prepustiti kočijam, sprehajalcem in za potrebe kobilarne,” o zapletih glede umika prometa iz Lipice pravi Stanislav Renčelj, dolgoletni vodja investicij v Lipici.

Veliko dreves ob  tranzitni cesti  skozi Lipico je označenih z 
rdečo barvo. “Te bomo posekali, ker so stara in ogrožajo 
varnost prometa.  Čoke in korenine bomo izruvali in skladno s 
smernicami Zavoda za kulturno dediščino zasadili nova 
drevesa,” pravi prvi mož  Lipice. Foto: Marica Uršič Zupan
Veliko dreves ob tranzitni cesti skozi Lipico je označenih z rdečo barvo. “Te bomo posekali, ker so stara in ogrožajo varnost prometa. Čoke in korenine bomo izruvali in skladno s smernicami Zavoda za kulturno dediščino zasadili nova drevesa,” pravi prvi mož Lipice. Foto: Marica Uršič Zupan

LIPICA > Stanislav Renčelj je bil v 90. letih prejšnjega stoletje direktor Kobilarne Lipica, še prej je v okviru tedanjega SOZD (sestavljene organizacije združenega dela) Timav, pod katerega je spadala tudi Kobilarna Lipica, dolga leta skupaj z direktorjem Andrejem Franetičem vodil praktično vse investicije na območju kobilarne. Zato dobro pozna tudi problematiko prometa v kulturnem spomeniku, ki je tedaj vsako leto sprejel še več obiskovalcev kot danes.

“Prva sprememba prometnega režima je bila umik avtomobilov iz srca Kobilarne. Cesta je namreč tedaj vodila skozi današnji vhod v kobilarno, med hlevom in izpustom za kobile na desni strani ter starim hipodromom in hlevoma številka 6 in 7 na levi strani ter od tam zavila proti Škibinom. Najprej smo promet speljali pred zdajšnjo ograjo ob vhodu levo, da avti niso več vozili med hlevi. Z zgraditvijo novega hipodroma in hotela Maestoso pa je bil zgrajen tudi nov krak ceste od Škibinov do hotela, kjer je bilo urejeno tudi parkirišče,” se spominja Renčelj.

Ves tranzit umakniti s posestva

A če je bila tedaj to morda dobra rešitev, se je sčasoma izkazalo, da promet povzroča Lipici ogromno škode. Vse ceste gredo skozi drevorede in jih uničujejo. Zaradi srečevanj vozil so nastala številna izogibališča, na cesti iz Škibinov so morali zaradi poškodb visokih turističnih avtobusov posekati veliko vej, vhod iz sežanske smeri pa je tako ozek, da je ob njem cela vrsta izogibališč, pravi Renčelj in dodaja, da so se tega v Lipici zavedali že pred več kot dvema desetletjema in zato pripravili dolgoročni projekt nove tranzitne ceste: “Nova cesta bi se začela ob sežanskih vratih in tekla levo ob zunanji strani posestva do vhoda pri Škibinih. Za obiskovalce kobilarne pa bi s te ceste dogradili kratko cesto naravnost do parkirišča pred hotelom Maestoso.”

Vse ostale ceste in poti znotraj posestva bi tako ostale za potrebe kobilarne, za kočije in sprehajalce. ”S tem se rešimo srečevanj vozil s kobilami, ki morajo zdaj, ko odhajajo na pašo, prečkati tranzitno cesto Lipica-Škibini, cesta iz Lipice proti Sežani oziroma novi obvozni cesti pa ostane dvosmerna in ne moti nikogar. Celo denar za to cesto bi se dalo dobiti - če želijo v Lipici izvedeti, kje, me lahko vprašajo,” sklene Renčelj.

V Lipici so skeptični

V Lipici za ta projekt, ki naj bi že dolgo ležal v njihovih predalih, ne vedo: “Tega načrta žal ne poznam. Vem pa za načrt, ki predvideva en del obvozne ceste čez posestvo. A ta nima možnosti, ker Zavod za kulturno dediščino ne pristane na nobeno cesto skozi Lipico,” je Renčljevo pobudo včeraj komentiral v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak.

Zato bodo v Lipici verjetno sledili v Načrtu upravljanja potrjeni ureditvi prometa. Ta predvideva, da bi bila glavna vstopna točka za Kobilarno v bližini mejnega prehoda Lipica, na koncu Tržaškega drevoreda, kjer bi uredili parkirišče. Od tam bi obiskovalce na posestvo pripeljali s kočijami ali električnimi vozili. “Po posestvu bi lahko vozila samo službena vozila, reševalci in intervencijska vozila,” pojasni Bizjak. Že letos pa so nameravali preplastiti cesto Sežana-Škibini, vendar je to z začasno odredbo zdaj zaustavil Casino Portorož. “To je verjetno edini primer v državi, ko je zasebna lastnina preprečila vzdrževanje kulturnega spomenika,” je zgrožen Bizjak.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano