Zavec naznanil slovo od boksa

Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec končuje svojo kariero. Zato se je odločil v Miamiju, potem ko je v četrtek vknjižil svoj četrti poraz v karieri. Dan po njem so iz njegove ekipe sporočili, da se bo od kariere uradno poslovil na posebnem dogodku, podrobnosti o tem pa bo razkril čez nekaj dni.

LJUBLJANA > Ptujčan Dejan Zavec se v Slovenijo vrača v soboto, ko ga bodo v domačih Juršincih sprejeli navijači.

“V boksu ni skrivalnic. Telo borcu pove, kdaj pride čas ... 23 let je bilo dovolj. Čas je za nove zmage, tokrat izven ringa,” je za svoja uradna profila na facebooku in twitterju povedal Zavec in se ob tem dotaknil tudi številnih ljudi, ki so bili tako ali drugače del njegove športne zgodbe: “Hvala vsem in vsakemu posebej! Brez vas mi ne bi uspelo priti tako daleč,” je dodal 39-letni Zavec.

Dan pred temi besedami ga je v Hialeahu s tehničnim knock-outom v 3. rundi premagal Kubanec Erislandy Lara, ko je zaradi poškodbe in bolečin v desni rami sodnik prekinil dvoboj super velterske kategorije.

Z ženo Natašo ima hčerki Ivono in Tijo, pa tudi vse možnosti, da ostane v boksu, saj je v začetku leta 2006 v Novem Sadu končal fakulteto in si pridobil naziv trener boksa. Oktobra 2010 je odprl Dejan Zavec Gym, vadbeni center na Ptuju.

Trdobojec, otroštvo je preživel v tem kraju in Gabrniku v Slovenskih goricah, je postavil Slovenijo na zemljevid svetovnega boksa in s svojim “Mr. Simpatikus” pristopom k športu in življenju nasploh postal ljubljenec domačih navijačev. Po 35 zmagah in četrtem porazu v profesionalni karieri je povedal, da je napočil čas za tekmovalno slovo od boksarskih ringov. V boks je prišel dokaj pozno s 16 leti, osvojil devet slovenskih naslovov, premikal pa je gore v boksu, saj si nihče, ali pa le zelo redki iz njegovega ožjega kroga, ni predstavljal, da bi lahko Slovenec v tem športu prišel v svetovni vrh.

V Tunisu je 5. septembra 2001 v prvem krogu na sredozemskih igrah klonil v kategoriji do 67 kilogramov s tekmecem Abhellahom Benbiarjem iz Maroka po točkah s 5:11, bil je oškodovan, kot je dejal slovenski selektor Stanislav Milutinovič, po dvoboju pa je povedal: “Že pred dvobojem smo vedeli, da ne bo mogel zmagati po točkah. Žal se Zavcu ni posrečilo, da bi tekmeca ob pravem trenutku zadel na pravo mesto, vendar je dokazal, da je tekmovalec za velike tekme in da mu bo prej ali slej uspelo. Manjka mu le še tekmovanje s poštenim sojenjem. Tako pristranskega, kot je tu na SI, še nisem videl, pa sem že tri desetletja ob boksarskih ringih.”

Zavec je poklicno začel marca 2003 z zmago v dvoboju z Madžarom Zsoltom Tothom v nemškem Ascherslebnu, ko je nastopil kot Jan Zaveck, s tem imenom pa je bil znan na tujem. Sledilo je vzpenjanje po svetovni lestvici, številne zmage in nato vrhunec.

Leta 2010 je postal najboljši slovenski športnik leta 2010. Pred tem je 11. decembra 2009 v ringu johannesburške dvorane Wembley s spektakularno predstavo ugnal nemočnega Južnoafričana Isaaca Hlatshwaya, ga s tehničnim knock-outom prisilil k vdaji in si priboksal naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po različici IBF in se v zgodovino vpisal kot prvi boksar, ki mu je takšen podvig uspel pod slovensko zastavo.

Laskavi šampionski pas je potem Zavec s prepričljivima zmagama v izjemnem dvobojih v Tivoliju in Stožicah ubranil proti Argentincu Rodolfu E. Martinezu in Poljaku Rafalu Jackiewiczu ter utrdil svoj mednarodno status, doma pa je bil nekaj dni po prejemu naziva športnika leta odlikovan z zlatim redom za zasluge za izjemni športni dosežek ter za visoko etično-športno držo.

Zavec si je naslov svetovnega prvaka po verziji WBF priboril 11. april, ko je po 12 rundah in soglasni sodniški odločitvi ugnal Belgijca armenskega rodu Sašo Jengoiana in si podaljšal športno pot, saj je pred nastopom dejal, da bi morebitni poraz, “ki pa se ne bo zgodil”, zanj pomenil konec kariere, v kateri je štirikrat priznal premoč tekmecem. Prvič je Ptujčan v profesionalni karieri izgubil 29. septembra 2008 proti Rafaelu Jackiewiczu na Poljskem, potem pa je trikrat priznal poraze čez lužo. V Biloxiju ga je 4. septembra 2011 premagal Andre Berto, 9. marca 2013 je bil v Brooklynu zanj usoden Keith Thurman, tokrat je bil boljši še Lara.

V polni mariborski dvorani Tabor je 17. oktobra 2014 je s tehničnim KO v sedmi rundi premagal Madžara Ferenca Hafnerja v dvoboju za evropskega prvaka po verziji WBO in se vrnil po porazu v Brooklynu, v Mariboru pa je 24. marca 2012 osvojil naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO in po 12 rundah točkovno ugnal Namibijca Bethuela Uushono. V ljubljanskih Stožicah je 18. februarja 2011 pred 12.000 gledalci ubranil naslov svetovnega prvaka IBF, potem ko je v poeti rundi s tehničnim knock-outom premagal Američana Paula Delgada.

STA

---