Za trening 30 kilometrov na dan

Novogoričan Mitja Kosovelj je tekaški zanesenjak in garač. Dvakratnemu svetovnemu prvaku v gorskem maratonu manjkata do olimpijske norme v klasičnem maratonu dobri dve minuti. Bliža se ji s 30 kilometri treninga dnevno.

Mitja Kosovelj je po zmagi na novogoriškem 12-kilometrskem teku nadaljeval še s  treningom. Foto: Igor Mušič
Mitja Kosovelj je po zmagi na novogoriškem 12-kilometrskem teku nadaljeval še s treningom. Foto: Igor Mušič

NOVA GORICA > Mitja Kosovelj je z dolgim korakom stopil v 30. leto življenja, v obdobje, ko tekači na dolge proge lahko dajo največ. Tega se zaveda tudi sam. Kot šampion gorskega teka pač ne more na olimpijske igre v Rio de Janeiro, a je na dobri poti, da mu to uspe v klasičnem uličnem maratonu. Z njim smo se pogovarjali po nedavnem teku Vivicitta v Novi Gorici, ko je po 12-kilometrski tekmi, na kateri je bil razred zase, skočil še na desetkilometrski trening.

Novogoriški maratonec in gorski tekač Mitja Kosovelj je član kamniškega Kluba gorskih tekačev Papež. Je serijski državni prvak v gorskem teku in dvakratni svetovni prvak v gorskem maratonu. V klasičnih gorskih tekih je nanizal še vrsto odličnih uvrstitev. Lani je bil na peti na evropskem prvenstvu. Ta čas je z rezultatom 2:17,45 primorski rekorder v maratonu, letos pa ima najboljši slovenski čas na tej progi, 2:18.00. Sicer sodi med trojico slovenskih olimpijskih maratonskih kandidatov, v kateri sta še Primož Kobe in Tone Kosmač.

> Kako letos napreduje načrt naskoka na olimpijsko normo?

“Trenutno v skladu s predvidevanji. Nedavni rezultat maratona v Ogleju - 2:18,00 - potrjuje, da sem pozimi opravil kakovosten bazični trening in sem se že v začetku sezone približal svojemu prvemu vrhuncu v maratonu, ki je minil v času lova na olimpijsko normo za London. Takrat sem dosegel osebni rekord 2:17,45. Res je sicer, da uradno norma olimpijskega komiteja za Rio 2016 ni objavljena, vendar pa je jasno, da bo treba teči okoli 2:15,00. Časa, da dosežem takšen izid, imam še več kot eno leto.”

> Koliko pravzaprav pomenita dobri dve minuti v dobri dve uri dolgem maratonskem teku?

“Malo in veliko obenem. Prepričan sem, da imam primerno bazično pripravljenost za napad na ta izid. Preostane mi še pravilna izbira maratonov in temu primerno pravočasno tempiranje forme. Nekaj mora biti tudi sreče z vremenom. Huda vročina, močan veter in dež pač niso okoliščine, ki bi dovoljevale izjemne rezultate.“

> Za katere maratone se boste odločili?

“Vsekakor moram izbirati takšne, ki imajo certifikat mednarodne atletske zveze za doseganje norm. Ima ga tudi majski maraton v Radencih. Če se bom dobro počutil in če bo vremenska napoved dovolj hladna, bom dober rezultat poskusil narediti že tam. Če razmere ne bodo primerne, se bom osredotočil na termine od konca oktobra do konca novembra, ko vročina, ki je ne maram, spet popusti. Primeren maraton v tistem času je na primer v Torinu. Bomo videli, kaj bosta prinesla čas in razmere.”

> Kako pa boste izkoristili poletje?

“Zgodnji termini bodo pravi za kakšen ulični tek, kasneje pa se bom osredotočil na gorski tek in to v glavnem na tekmah v tujini, ker doma nimam prave konkurence. Računam tudi na nastop na evropskem prvenstvu v klasičnem gorskem teku, gorski maraton pa bom letos verjetno izpustil, saj je v kombinaciji z lovom na olimpijsko normo prehuda obremenitev.”

> Koliko trenirate te dni?

“Lahko rečem, da toliko, kot je potrebno. Zaposlitev v športnem oddelku ministrstva za notranje zadeve mi omogoča, da se teku posvečam skoraj v celoti. Ob tem sem tudi študij gradbeništva uspel pripeljati do začetka pisanja diplome. Doslej sem nabiral bazo s 30 kilometri teka na dan. Odslej bo ta razdalja okoli 20 kilometrov in po tem še kaj manj, saj bo treba pridobiti na svežini in posebni pripravljenosti za posamezne preizkušnje.”

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano