Za nogometnim drugoligašem Ankaran-Hrvatini je uspešna sezona

V ankaranskem taboru so drugo sezono v 2. SNL sklenili na visokem četrtem mestu, kar je najboljši rezultat v zgodovini kluba. Po slabšem začetku prvenstva so nato formo uspešno stopnjevali vse do zadnjega kroga in, čeprav so medtem opazno pomladili ekipo, uspeh zaokrožili še z osvojitvijo pokala MNZ Koper. Priprave za novo sezono bodo začeli danes.

 Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

ANKARAN > Največ nastopov za ekipo trenerja Vlada Badžima je zbral Luka Vekić, ki je zaigral prav na vseh 27 tekmah. Vendar pa Luka ni bil najdlje na igriščih, štirje so namreč imeli večjo minutažo. Največ minut (2209) je na zelenicah preživel Dean Kolarič, medtem ko je Vekić zagotovo lahko bolj zadovoljen zaradi osvojenega naslova najboljšega strelca ekipe. V svoji prvi članski in obenem premierni drugoligaški sezoni je zabil enajst golov, kar sploh ni slabo, a je obenem pokazal, da je sposoben še več. S po sedmimi zadetki sta se izkazala Jan Pahor in Tim Vodeb, medtem ko jih je Marko Vukelić dosegel šest.

Tudi v ankaranskem klubu se, kot marsikje v sodobni družbi, finančne težave včasih odražajo na medsebojnih odnosih. Iz teh ali onih vzrokov je med zimskim premorom moštvo tako zapustila polovica članov jesenske prve enajsterice. Odšli so Simon Klun, Mark Božič, Ivo Stipaničev, Matej Zemljak in Ousman Koli. Ob daljši odsotnosti poškodovanega Tadeja Mihaliča je tako skoraj neverjetno, da je spomladi pomlajena ekipa na dvanajstih tekmah zbrala 22 točk. To je namreč bolje kot v petnajstih jesenskih dvobojih, ko so jih oranžni osvojili 20. Kljub vsem obljubam, ki so jih bili v Ankaranu deležni (obiskal jih je tudi novi predsednik Olimpije Milan Mandarić), so bili delno že lani poleti in še bolj drastično letos pozimi prisiljeni moštvo dopolniti z neizkušenimi mlajšimi nogometaši. Luka Badžim je največ pokazal na položaju srednjega branilca, čeprav je naprej mašil kadrovske luknje bliže vratom nasprotnikov. Robi Gajšek, Matic Furjan, Tomaž Rodica, Jernej Papež ter Luka in Niki Lekić so med sezono prav tako prvič resneje okusili drugoligaško tekmovanje. Niso razočarali, a so bila tudi pri njih prisotna nihanja.

Vratar Matej Paal je branil odlično, medtem ko sta ga po dvakrat uspešno zamenjala Alen Koprivec ter Jernej Blaznik. Emir Burkić in Matic Hojnik sta se iz rezervistov hitro prelevila v standardna člana prve enajsterice, Aco Ilić je po vrnitvi zbral le 336 minut, po pričakovanjih pa je precej večji delež prispeval Matic Reja, čeprav ga je malce omejila poškodba. Odločitve, da bodo Reja, Vukelić in Vekić igrali v Ankaranu, so se izkazale za pravilne. Reja je pomlad preživel na igriščih in ne na klopi, kar se mu bo hitro obrestovalo. Vukelić je letos lepo napredoval in bi po videnem že lahko igral tudi v prvi ligi, Vekić pa si je celo izboril mesto v slovenski reprezentanci U-21.

Ankaranska ekipa ni groba, igralci nad sodniškimi odločitvami niso pretirano protestirali, niso se borili ne za obstanek ne za napredovanje, vseeno pa so v posebni razvrstitvi drugoligašlega fair playa zadnji. Morda pa lahko iz tega zaključimo, da pogoste pripombe (po tekmah) Ankarančanov na sojenje niso bile iz trte izvite.

SANDI JERMAN


Najbolj brano