Vzhodni blok ali Balkan?

Kaj bo prinesel ples kroglic slovenski reprezentanci? To je glavno vprašanje pred nedeljskim žrebom dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo v nogometu.

NOVA GORICA > Švedska, Ukrajina, Madžarska ter Bosna in Hercegovina so možni tekmeci Slovenije v repešažu, ki bo med 12. in 17. novembrom. Izbranci Srečka Katanca so pristali v drugem kakovostnem bobnu z Dansko, Norveško in Republiko Irsko. Tekmecev po meri v dvobojih z izločilnim pridihom ni. Razplet je še toliko bolj nepredvidljiv, ker v tokratnih dodatnih kvalifikacijah ni nogometnih prvokategornikov, čemur je botrovalo tudi večje število udeležencev na evropskem prvenstvu (EP) v Franciji. Spodrsnilo je le polfinalistki zadnjega svetovnega prvenstva (SP), Nizozemski, ki pa je ostala celo brez repešaža.

Na evropskem prvenstvu so že: Avstrija, Anglija, Islandija, Češka, Severna Irska, Portugalska, Španija, Švica, Italija, Belgija, Wales, Albanija, Romunija, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Hrvaška, Turčija in Francija.

Vzhodno od raja

Upoštevajoč dosedanje izkušnje v dodatnih kvalifikacijah bi Sloveniji najbolj ustrezal tekmec iz nekdanjega vzhodnega bloka. Slovenija se je trikrat prebila na velika tekmovanja in v repešažu izločila Ukrajino (EP 2000), Romunijo (SP 2002) in Rusijo (SP 2010). V dodatnih kvalifikacijah jo je izločila le Hrvaška (EP 2004). Na vrhu seznama želja slovenske reprezentance bi bili potemtakem Madžarska ali Ukrajina, med nezaželene pa bi sodila reprezentanca BiH. Ob bok bi ji zaradi neugodne tradicije medsebojnih obračunov s Skandinavci lahko postavili Švedsko. Kakšno pa je dejansko razmerje moči med potencialnimi tekmeci Slovenije?

> Madžarska: Žreb, ki bi nas povezal z našimi vzhodnimi sosedi, bi utegnil biti najugodnejši. Madžari so imeli do izdihljajev skupinskega dela kvalifikacij vozovnico za EP v rokah, a je naposled kot tretja najboljša reprezentanca v Francijo odpotovala Turčija. Časi, ko je madžarska lahka konjenica v 50. letih preteklega stoletja postavljala smernice sodobnega nogometa, so daleč, bledi pa tudi spomin na zadnji reprezentančni preboj na veliko tekmovanje - svetovno prvenstvo leta 1986. Ustvarjalna kriza madžarskega nogometa traja že tri desetletja. Moštvo, ki ga od poletja vodi Nemec Bernd Storck, nima izstopajočega posameznika niti strelca. Še najbolj odmevno kariero je zgradil zdaj 39-letni vratar Gabor Kiraly, ki je svoj čas branil v nemški Bundesligi in angleški Premier League. Tudi sicer je na papirju boljši obrambni del ekipe, ki je v prvih devetih tekmah kvalifikacij prejela pet golov. Zadnji dvoboj v Grčiji, ki jim je zabila štiri zadetke, pa je dodobra omajal to domnevo.

> Ukrajina: Morda najbolj čustveni spomini slovenskih nogometnih privržencev segajo prav v Ukrajino: na zmagoviti zadetek Mileta Ačimovića s sredine igrišča za Bežigradom in odločilni gol Mirana Pavlina, ki je v snežnem metežu v Kijevu popeljal Slovenijo na evropsko prvenstvo leta 2000. Sedanja reprezentanca Ukrajine je drugačna. Selektor Mihail Formenko ne premore več tako udarnega napadalnega dvojca, kot sta bila svoj čas Andrej Ševčenko in Sergej Rebrov, zato pa je izbrana vrsta precej bolj raznovrstna. Prvo ime je zvezni igralec Seville Jevgen Konopljanka, reprezentančno jedro pa tvorijo nogometaši iz domačih klubov, ki so v zadnjih letih igrali vidno vlogo v evropskih tekmovanjih. Dogodki na nemirnem vzhodu države bi lahko bili tudi motivacijski dejavnik.

Bosanski lonec

> BiH: Po prvi polovici kvalifikacij se je zdelo, da je EP za reprezentanco, ki je do SP v Braziliji 2014 zaman lovila uvrstitev na veliko tekmovanje, že izgubljeno. Menjava selektorja je obrodila sadove. Namesto nogometne legende Sarajeva in (bivše) države Safeta Sušića je vskočil nekdanji as Željezničarja Mehmed Baždarević, ki je popeljal reprezentanco v dodatne kvalifikacije. Nogometna evforija je v (delu) BiH spet na vrhuncu, ozračje v reprezentančni trdnjavi v Zenici pa znova peklensko. Z zmagama nad Walesom in Ciprom je BiH ujela tretje mesto. Junak je bil Milan Djurić, ki je zasenčil glavne zvezdnike Edina Džeka, Miralema Pjanića, Vedada Ibiševića ...

> Švedska: Zlatan Ibrahimović. To je prva asociacija ob omembi potencialnega tekmeca s severa. Nogometni čarovnik bošnjaškega rodu ima kljub 34. letom še vedno ključno vlogo v reprezentanci selektorja Erika Hamrena. V osmih tekmah je dosegel osem golov, ki pa niso zadostovali za kaj več od tretjega mesta v skupinskem delu, kjer Švedi niso blesteli. Avstrijci in Rusi so bili boljši v medsebojnih obračunih. Švedski adut so izkušnje. Vidne vloge še vedno pripadajo reprezentantom, ki imajo več kot 100 nastopov v državnem dresu, vratarju Andreasu Isakssonu, Kimu Källströmu in seveda Ibrahimoviću. Za švedske upe, ki so bili poleti najboljši na EP do 21 let, je še čas.

ALEŠ SORTA

---