Veliko spoštovanja in zaupanja

Rolanda Pušnika ni treba posebej predstavljati. Nekdanjega čuvaja mreže jugoslovanske in slovenske rokometne reprezentance je trenerska kariera pripeljala v Katar, kjer bdi nad vratarskim naraščajem.

DOHA > “Puška” v državi gostiteljici svetovnega prvenstva deluje že četrto leto. Ko je bil selektor Katarja Borut Maček, je bil zadolžen za vratarje v članski reprezentanci. Od prihoda Valera Rivere, ki je s seboj pripeljal trenerski štab iz Španije, pa bdi nad vratarskim pogonom v mladinskih selekcijah. Znanja in izkušenj, ki si jih je med drugim nabral tudi skozi trofejno reprezentančno (svetovni prvak leta 1986, olimpijski bron leta 1988) in klubsko kariero (dvakrat evropski prvak z Zagrebom), 53-letnemu Rolandu Pušniku ne manjka.

> Kako ste se prilagodili na katarsko rokometno stvarnost?

“Po športni plati smo potrebovali nekaj časa, da smo jim s trenerskimi kolegi iz Evrope vsadili malo naših delovnih navad in discipline. Zdaj se je položaj bistveno izboljšal. O življenju v Katarju lahko govorim le v presežnikih.”

> Mlajše rokometne selekcije se lahko pohvalijo z obetavnimi rezultati. Kakšna je rokometna perspektiva?

“Fantje pridejo na preizkušnjo z različnih območij, Tunizije, Sirije, Kuvajta. Rokometna zveza Katarja nato oceni ali so reprezentančni potencial. Potem jim najdejo klub, kjer si skozi ligaške nastope poskušajo priboriti vpoklic v reprezentanco.”

> Ste se hitro navadili na tukajšnje življenje in običaje?

“Trenersko delo pomeni vsakdanje dokazovanje, česar sem vajen. Lahko rečem le, da še nikjer nisem naletel na takšne medljudske odnose ter spoštovanje in zaupanje, kar je podlaga za kakovostno delo. Sprva sem potreboval nekaj časa, da sem spoznal nov jezik, kulturo in navade. O nekaterih zadevah sem bil že informiran. Dokaj hitro sem se prilagodil razmeram v Katarju, ki vlaga denar v rokomet, a tudi sprejema naš način razmišljanja. Mi pa jim to vračamo z maksimalno delovno zavzetostjo.”

> Kakšno je povpraševanje po trenerskem znanju iz Slovenije v Katarju?

“Potrebujejo ga. O tem priča že število naših ljudi, ki deluje v Katarju. Veliko je slovenske stroke. Razvoj reprezentančnega športa pa pomeni dobro priporočilo. Če lahko ustrežem, tudi sam vzpostavim kakšen kontakt.”

> Kako ste videli dosedanje predstave slovenske reprezentance?

“Igra je bila že v skupinskem delu solidna. Težave so se pojavljale predvsem v zunanji vrsti. Imamo Zormana, Bombača, Dolenca, Kavtičnika, ki so dobri igralci, a niso izraziti strelci. Na močnih tekmovanjih, kot je svetovno prvenstvo, pa je reprezentančni učinek odvisen od zunanjih igralcev, ki vlečejo niti na igrišču. Mi gojimo hitro in kombinatorno igro z dobrimi vratarji in po možnosti s hitrimi protinapadi, a to ni vselej dovolj. Težavnostna stopnja tekem se namreč viša, igralci pa so po malem že načeti od zahtevne klubske sezone in poškodb, ki se kar vrstijo. Na velikih tekmovanjih se pozna vsaka malenkost, kaj šele izostanek.”

> Kaj pa katarska reprezentanca?

“Niso me presenetili, saj poznam način dela Valera Rivere. Je trener z vizijo in jasno postavljenimi cilji.”

ASO

---