V gorah Toura kolesarski skok na vrh

Slovensko kolesarstvo je včeraj dočakalo zmago tudi na največji dirki. Primož Roglič je dobil 17., prvo alpsko etapo Toura. Veliki met mu je uspel po dolgem pobegu, odločilni napad pa je uprizoril na legendarnem vzponu na Galibier.

SERRE CHEVALIER > Z 2642 metri najvišji prelaz letošnje dirke po Franciji bo zapisan tudi v analih slovenskega kolesarstva, smučarsko središče Serre Chevalier, kjer je bil po 28 kilometrih spusta cilj včerajšnje etape, pa bo postal kraj srečnega imena za Primoža Rogliča. “Noro, ne najdem besed. Težko opišem občutke, verjetno bodo prišli za mano. Bil sem odločen, da na Galibierju napadem zmago. Sijajno je bilo prečkati zadnji vzpon v morju slovenskih zastav in privržencev, med katerimi so bili tudi moji najbližji,” je v cilju povedal član nizozemske ekipe Lotto Jumbo.

Roglič, ki se je kmalu po startu 183-kilometrske gorske etape znašel med ubežniki, je tokrat vse opravil z odliko. Pospešil je dobrih šest kilometrov pod vrhom Galibierja in se otresel preostalih ubežnih kolegov, med katerimi je bil tudi večkratni zmagovalec vseh največjih etapnih dirk, Španec Alberto Contador, in se odpeljal zmagi naproti. V cilju je pripeljal minuto in 16 sekund pred kandidati za rumeno majico najboljšega v skupnem seštevku, ki jo sicer nosi Chris Froome.

Primož Roglič je na Touru sklenil krog, ki ga je leta 2009 odprl Borut Božič. Idrijčan, ki je včeraj z moštvenima kolegoma Janijem Brajkovičem in Grego Boletom zaostal pol ure, je kot prvi slovenski kolesar dobil etapo na kateri od tritedenskih dirk, španski Vuelti. Pet let kasneje je napočil čas za prvo slovensko zmago na italijanskem Giru. Zanjo je leta 2014 poskrbel Luka Mezgec, ki sta mu nato sledila še Jan Polanc (dvakrat) in Roglič.

V podobnem položaju za naskok se je slovenski junak znašel že v nedeljo, a je v zadnjem vzponu zmagovito akcijo pred njim izpeljal Nizozemec Baukke Mollema. Roglič se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, s čimer je izenačil dotlej najboljšo slovensko uvrstitev na dirki po Franciji, ki jo je leta 2002 v sprinterski etapi dosegel Andrej Hauptman. V kolesarstvu nekaj štejejo le (etapne) zmage in seveda majice, ki jih nosijo najboljši. Rogliča so slovenski privrženci z velikimi pričakovanji pospremili že na uvod Toura. Ta se je začel z vožnjo na čas, nemara paradno kolesarsko prvino 27-letnega Zasavca, ki je lani dobil eno od voženj na čas na dirki po Italiji in za las ostal brez rožnate majice vodilnega v skupnem seštevku. V nemškem Düsseldorfu, kjer je bil 1. julija start 104. dirke po Franciji, bi lahko ob idealnem scenariju dobil prvo etapo in oblekel rumeno majico. A na spolzkem cestišču je tako kot številni drugi pristal na tleh.

Ravno toliko, ali pa še več kot je bilo v nadaljevanju dirke po Franciji Rogličevih poskusov in pobegov, je bilo tudi bližnjih srečanj z asfaltom. Tudi včeraj je zdrsnil s kolesa, a brez posledic. Sicer pa se verjetno nič ne more meriti z grozovitim padcem na planiški letalnici, po katerem je skakalne smuči zamenjal s cestnim kolesom. Še bolj je kolesarske poznavalce osupnil z dosežki med profesionalci. Njegov vzpon med kolesarsko elito se je začel leta 2015, ki ga je odprl z drugim mestom na Veliki nagradi Izole, isto leto pa je dobil tudi dirko po Sloveniji. Iz novomeške Adrie je nato lani prestopil k prvorazredni nizozemski ekipi. Ostalo je zgodovina, ki jo Roglič piše tudi na dirki po Franciji. Danes kolesarje na Touru čaka še ena alpska etapa s ciljnim vzponom na Izoard, kjer bodo Frooma poskušali izzvati Francoz Romain Bardet in Kolumbijec Rigoberto Uran (oba zaostajata 27 sekund) in včerajšnji poraženec, Italijan Fabio Aru (+0.53). ASO

---