V Splitu so veliki optimisti

Slovenski pokalni prvaki so uvod v novo sezono na domačih tleh opravili pred tednom dni in konec tedna posvetili pripravam na svojega naslednjega tekmeca v Evropi, ki je vroči uvod v hrvaško prvenstvo doživel sinoči.

KOPER > Že v prvem krogu hrvaške lige je Hajduk pot vodila na zagrebški Maksimir v dvoboj s prvakom Dinamom. Dvoboj je s prijetjem bratov Zorana in Zdravka Mamića dobil drugačne dimenzije, saj so se na stadion zgrnile množice navijačev. Tudi obe navijaški skupini, BBB in Torcida, ki ju ob vseh nasprotjih, medsebojnih obračunih in sovraštvu združuje skupen boj proti gospodarju hrvaškega nogometa, ki je zaprt v zaporu Remetinec.

Invazija Torcide v prestolnico (tja je iz Splita odpeljal tudi tako imenovani Bili vlak) naj bi bila napoved nečesa podobnega tudi v Koper. Nekateri napovedujejo, da naj bi se za ogled tekme v Kopru zanimalo kar kar 2000 Hajdukovih navijačev. Le nekaj več bo zelo verjetno celotna uradna kapaciteta Bonifike za evropske tekme, saj je malo možnosti, da bi Uefa dovolila uporabo montažnih tribun za golom, kamor bi lahko namestili navijače iz Dalmacije in ostalih krajev. “Bili” imajo veliko pristašev tudi v naših krajih in ti imajo do vstopnice bistveno lažjo pot, saj jih bodo lahko kupili v predprodaji na koprskem stadionu. Kot so nam včeraj pojasnili v klubu, bo za organizirane pristaše Hajduka, kot zdaj kaže, na voljo le 130 vstopnic, nameščeni pa bodo na glavni tribuni, tako kot so bili na finalu slovenskega pokala pristaši Celja.

Kdo je koprski adut?

Dalmatinci so imeli v četrtek na tribuni (kjer je bilo spet lepo število pravih in kvazi oglednikov) tudi svojega vohuna. Eden od klubskih trenerjev Teo Pirija je glavnemu trenerju Damirju Buriću, ki je v mlado ekipo vnesel precej nemške discipline, že poročal o evropskemu tekmecu, kateremu se bodo povsem posvetil od danes naprej. Gledal je tudi posnetek finala superpokala. “Z Vikingurjem je bila izenačena tekma, obe ekipi sta igrali dokaj odprto. Koprski vratar (Vasja Simčič, op. a.) ni prav visok, ampak je nekajkrat fantastično reagiral. Lahko bi napredovali eni ali drugi. Občinstvo je bilo komorno,” je Pirija povedal kolegom iz Slobodne Dalmacije. O favoritu za napredovanje pa je dejal: “Koper je precej boljša ekipa od estonskega Kaleva. Imajo rep in glavo, so uigrana ekipa, sem pa vseeno velik optimist. Biti bomo morali pozorni, vendar smo boljši od Kopra.”

Hajdukov trener je bil torej v oceni še prizanesljiv do Kopra, ki v četrtek prav gotov ni igral dobro. Opazil je tudi koprske pomanjkljivosti, ki jih ni delil z javnostjo.

Sicer v Splitu kot najbolj nevarnega igralca že od žreba naprej izpostavljajo Gorana Galešića. Da je bil pred točno dvema letoma na pragu Hajduka, tudi ne pozabijo omeniti.

Hajduk med mitom in realnostjo

Skoraj ni kraja v Dalmaciji, kjer ne bi bil na kakem betonskem zidu narisan vsaj en grb Hajduka, ki se je tudi tistim, ki niso veliko dali na nogomet, vtisnil v spomin po ogledu kultne TV serije “Velo misto,” neke vrste kronike življenja v Splitu v 19. stoletju, v kateri se prepletajo številne življenske zgodbe. V njej je zabeležen tudi nastanek kluba leta 1911. Ustanovila ga je peterica študentov na študiju v Pragi. Hajduk pomeni upornik in je bil v zadnjih letih avstro-ogrske monarhije klub, ki je združeval pristaše združevanja Dalmacije s preostalo Hrvaško. V prvi Jugoslaviji je bil Hajduk dvakrat državni prvak. V času druge svetovne vojne klub ni želel nastopati v italijanskem prvenstvu in je delovanje obnovil pod okriljem partizanskega gibanja na Visu leta 1944 in tekmoval z ekipami zavezniških držav.

Razcvet je Hajduk doživel v petdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je osvojil svoje edine naslove prvaka v nekdanji SFRJ. Generacija iz petdesetih let (Beara, Kokeza, Broketa, Vukas ...) je bila verjetno najboljša v zgodovini kluba. Sestavni del te generacije je bil tudi najboljši strelec kluba Frane Matošić (729 zadetkov). Hajduk je bil prvak v letih 1950 (prvenstvo je odigral brez poraza), 1952, in 1954/55.

Kot so nam včeraj povedali v klubski pisarni, prodaja vstopnic teče za med in prodajna točka na Bonifki nikoli ne sameva. Včeraj se je končala prednostna prodaja vstopnic za imetnike letnih abonmajev in vstopnic s tekme z Vikingurjem. Zaradi velikega povpraševanja bo prodajno mesto na stadionu Bonifika odprto vsak dan med 10. in 18. uro. Cena vstopnice v predprodaji je deset evrov.

Drugo šampionsko obdobje sega v 70. leta. Prvaki so postali v sezonah 1970/71, 1973/74, 1974/75 in 1978/79, predvsem pod taktirko Tomislava Ivića. V letih 1973 in 1975 je za Hajduk (z njim je osvojil pokalni in državni naslov) igral tudi verjetno najboljši slovenski nogometaš vseh časov Branko Oblak. Leta 1979 je bil za potrebe sredozemskih igre zgrajen tudi stadion Poljud. Če omenimo le nekaj priimkov iz tedanjega obdobja: Buljan, Holcer, Slišković, Nadoveza, Žungul, Katalinić, brata Vujović, Šurjak ... K tem in še številnim drugim priimkom bi bilo potrebno prišteti še številna imena mlajše generacije, a bi morali imeti na voljo veliko več prostora.

V obdobju samostojne hrvaške države so bili “bili” šestkrat prvaki, zadnjič pred desetletjem. Potem ko se je leta 2008 komaj rešil stečaja, je Hajduk povsem izgubil korak z Dinamom in nazadnje tudi z Rijeko. Ime, zgodovina in navijaški zanos ostajata, toda klub je zdaj le še bleda senca zlatih časov: zadolžen, s pomlajeno ekipo in brez pravih možnosti za boj za hrvaški vrh. ROK MAVER

---