V Sloveniji se ne vidi v nobeni vlogi

Član Barcelone Boštjan Nachbar je že od malih nog povezan s slovensko obalo, pred desetletjem pa si je v Kopru, ko je prevzel vodenje košarkarskega kluba, ustvaril tudi bivališče. Že osmo leto zapovrstjo se po koncu sezone posveča svojemu kampu.

Boštjan Nachbar v Barceloni doživlja drugo košarkarsko mladost, potem ko je leto pred tem blestel v nemškem Bambergu
Boštjan Nachbar v Barceloni doživlja drugo košarkarsko mladost, potem ko je leto pred tem blestel v nemškem Bambergu 

KOPER > Kariera kmalu 34-letnega Bošjana Nachbarja se preveša v sklepni del, pa kljub temu ni nič manj zaljubljen v igro pod koši. Tudi letos, ko prvič po 15 letih nima več reprezentančnih obveznosti, si je vzel kratek počitek, potem pa se je posvetil mladini na svojem kampu, ki se je končal včeraj: “Kamp je postal del mojega urnika. Z veseljem ga organiziram skupaj s prijatelji. Otroke želimo v kratkem času čim več naučiti. Sam sem kot otrok rad hodil na take dogodke in imam nanje lepe spomine. Je sicer kar naporno, včasih sem deklica za vse, tudi mama ali oče. Hkrati je to lepa priložnost da se s prijatelji, ki mi pomagajo, po daljšem času vidimo in družimo.”

> Koliko otrok se iz leta v leto vrača na kamp?

“Kar veliko. Opažam, da talentov v Sloveniji ne manjka, od njih in od dela v klubih pa je odvisno, koliko želje imajo postati dober košarkar ali košarkarica. V tednu dni jim lahko nakažemo le smernice. Kdor se k nam vrača, pa kaže napredek.”

> V minuli sezoni ste v finalni seriji z Realom osvojili španski državni naslov. Je tudi v košarki tako rivalstvo kot v nogometu?

“Razlika je v dojemanju obeh športov. Nogomet je bistveno bolj v osredju, ampak tekmovalnost med kluboma je ista. Z nogometaši sicer nimamo nekih neposrednih stikov, ampak medsebojno spodbujanje obstaja. Neverjetno je, kako ljudi ta dvoboj pritegne. Osvojiti lovoriko na domačem parketu proti Realu je bilo pravo doživetje. Osvojil sem že državni naslov z Benettonom, ko je bila italijanska liga na visoki ravni. Ampak ni primerjave s Španijo. Po zmagi so nam navijači še eno uro v dvorani skandirali. Obstajajo posnetki, da sem na koncu celo jaz jokal, pa čeprav to ni v moji navadi. Barcelona je za Katalonce njihova reprezentanca.”

> Veliko se je govorilo, da vam ne bodo podaljšali pogodbe, ker da želijo pomladiti moštvo. A so vam jo.

“Mediji so tako poročali, toda bil sem miren, saj sem vedel, da nameravajo podaljšati pogodbo. S trenerjem Xavierjem Pascualom sem se dobro razumel. Nekaj sprememb v moštvu bo. Če pa bi še v prvenstvu, tako kot smo doživeli katastrofo v polfinalu evrolige, izgubili z Realom, bi bilo sprememb še bistveno več, kot so jih napovedovali mediji.”

> Končuje se SP v nogometu. Kako se meri odnos do španske reprezentance v Kataloniji?

“Hmm, saj ne vem, če bi to lahko povedal. Precej - ne vsi - jih je stiskalo pesti, da Špancem ne bi uspelo.”

> Po sezoni ste rekli, da ste tam našli svoj NBA. Ker ste bili vedno navdušeni na ameriško ligo, ste mislili povedati, da NBA ni več Eldorado?

“Odkrito povedano, po vrnitvi iz lige NBA sem bil zelo nemiren. Vedel sem, da lahko še igram na višjem nivoju, iskal sem okolje, kjer bi to lahko dokazal, predvsem sebi. In to sem našel v Barceloni. V NBA pa me ne vleče več.”

> Polne Stožice 22. septembra lani so bile idealna kulisa za reprezentančno slovo. Pa ste ga preložili. Ste takrat že bili 100-odstotno prepričani o slovesu?

“Seveda sem bil. In res je bil primeren trenutek za slovo, ampak na košarkarski zvezi so nekako želeli, da tega ne bi takrat povedal, da ne bi to dalo nekega negativnega prizvoka zaključku eurobasketa. Nisem si želel, da bi me med sezono spraševali in prepričevali na to temo.”

Vsi klubi Boštjana Nachbarja: Olimpija Ljubljana (1997/98), KK Maribor (1998/99), KK Pivovarna Laško (1999/00), Benetton Treviso (2000/02), Houston Rockets (2002/04), New Orleans/Oklahoma City Hornets (2004/06), New Jersey Nets (2006/08), Dinamo Moskva (2008/09), Efes Pilsen (2009/2011), UNICS Kazan (2011/2012), Brose Baskets (2012/2013), FC Barcelona (2013-).

> Enako velja tudi za Jako Lakoviča ...

“Haha, Jale bi pa še res 100 let igral in sem res vesel, da se je končno odločil, da se upokoji. S kapetanom sva skupaj končala zgodbo.”

> Vas je potem še kdo skušal prepričati?

“Seveda, tako kot sem predvideval. Tudi Jure Zdovc, ampak je razumel mojo odločitev. Imava zelo korekten odnos. Zdaj me sprašujejo otroci, ki bi me v reprezentanci radi videli še 100 let. Ampak če jim lepo razložiš, razumejo. Mi je pa lepo, če jim predstavljam idola.”

> Kaj pričakujete od pomlajene reprezentance?

“Čez dober mesec bom odpotoval na priprave v Barcelono, svetovno prvenstvo bom spremljal po televiziji. Težko mi je gledati tekme v živo, dokler sem še aktiven igralec. Mogoče si bom kakšno ogledal v Barceloni v drugem delu v živo, če mi bo urnik dopuščal. Dobro je, ker je Zdovc postavil visok cilj, tako kot na Poljskem, ko nas je želja po odličju gnala naprej. Če pravega rezultata ne bo, javnost ne sme biti kritična, saj se novo moštvo šele ustvarja”.

> Leta tečejo. Razmišljate, kaj boste počeli potem? Zgodaj ste ugriznili v predsedovanje koprskega kluba med leti 2005 in 2007. Predsednik najbrž ne boste več?

“Predsednik res ne bom. Vsaj v Sloveniji ne. Sicer v Kopru nisem bil le predsednik, skušal sem pomagati na 1001 način. Vsi vemo, kako se je končalo. Ko sem skušal povezati klube na Obali, sem naletel na desetletja stare zamere. Škoda je, ker je v Sloveniji na tako majhnem prostoru toliko “pametnih” ljudi. Prav tako pri nas ne bom delal kot trener ali funkcionar. Prej v tujini. Bom pa nadaljeval s kampom in tako pomagal slovenski košarki. Zdi se mi prav, da se ne vračaš v zgodbo, v kateri je toliko minusov, zamer, govoric. Preveč je sporov in negativnosti.” ROK MAVER


Najbolj brano