V Franciji je kot doma

Borut Mačkovšek se je po poškodbi kolena hitro vrnil v tekmovalni in strelski ritem. S tem si je tudi pridobil zaupanje trenerja in soigralcev v francoskem Montpellierju.

Borut Mačkovšek se nadeja, da bo kmalu spet oblekel dres s slovenskim grbom. Foto: Stoyan Nenov
Borut Mačkovšek se nadeja, da bo kmalu spet oblekel dres s slovenskim grbom. Foto: Stoyan Nenov

MONTPELLIER > Učinkovito predstavo je pokazal tudi na prvi tekmi osmine finala rokometne lige prvakov. Proti Kielcam je dosegel štiri zadetke, a je razplet (25:29) pustil grenak priokus. ”Poraz bo v soboto na Poljskem težko nadomestiti. Verjeli smo, da lahko proti favoritu zmagamo. Prvi polčas smo bili slabi, v nadaljevanju pa bistveno boljše. Drugi vratar nas je z nekaj obrambami vrnil v igro in v končnici smo se približali le na gol zaostanka. Zamudili smo tudi priložnost za zasuk. Škoda, v prvenstvu nam gre namreč odlično. Vodimo s tremi točkami naskoka pred premožnim Paris Saint-Germainom. Medsebojni dvoboj smo sicer izgubili s 15 goli razlike, a si za razliko od Parižanov doslej nismo privoščili spodrsljajev. Pomembno je, da osvojimo eno od prvih dveh mest, ki še vodita v ligo prvakov v prihodnji sezoni,” je pojasnil 22-letni Izolan, ki je v Montpellierju očitno našel pravo okolje na športni in življenjski poti.

Po poškodbi kolena se je dobro vklopil v moštveni ustroj. Zdi se, kot da daljšega premora ne bi čutil. “Igram celo več od pričakovanj. Sprva je bilo kar težko ujeti ritem dveh tekem tedensko. Še vedno lovim formo oziroma nisem pripravljen, kot bi si želel. Manjka mi nekaj moči v nogah in posledično pri odrivu,” je pojasnil Borut Mačkovšek, ki je na svoji sorazmerno kratki športni poti zamenjal že kar nekaj klubov in držav, od Nemčije prek Katarja do Belorusije.

“V Franciji se počutim izvrstno. Nekaj težav mi predstavlja le jezik, a se učim. Francoščino že kar dobro razumem, precej težje govorim. Z angleščino si namreč tu ne morem veliko pomagati,” je pojasnil Mačkovšek. Pogovorni jezik v Montpellierju bi kaj lahko bila tudi slovenščina. V klubu so namreč še štirje rojaki, Vid Kavtičnik, Dragan Gajić, Jure Dolenec in Matej Gaber. “Smo kot ena mala družina. Ne nazadnje smo tudi reprezentančni soigralci.”

Mačkovška na SP v Katarju zaradi poškodbe ni bilo. Levi zunanji igralec, ki je za slovensko reprezentanco zaigral pred dvema letoma na SP v Španiji, se nadeja, da bo kmalu spet zraven. Morda že v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo konec aprila, ko se bo Slovenija pomerila s Švedsko. Do tedaj pa ga čaka še precej klubskih obveznosti z Montpellierjem, s katerim je podpisal triletno pogodbo.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano