Uživa v divjini in zmagah

Solkanski specialist za spust na divjih vodah, kajakaš Nejc Žnidarčič, je v svojem športu dosegel vse, kar je lahko. V ponedeljek je v avstrijskem Murauu še petič v karieri dvignil pokal za najboljšega spustaša v svetovnem pokalu. Na svetovno prvenstvo odhaja ovenčan z lovorikami, fizično nabrušen in motiviran. Ni mu žal, da vztraja v neolimpijskem športu.

TRNOVO OB SOČI >Kot so organizatorji tekem za svetovni pokal na Soči ob koncu minulega tedna tudi pričakovali, je bil glavni junak sobotni zmagovalec dolgega spusta, kajakaš Soških elektrarn in svetovna legenda tega športa Nejc Žnidarčič. Čeprav je osvojil že vse, kar je mogoče, in se bliža veteranskim letom, še vedno izžareva zagnanost in veselje. Nad letošnjo sezono je še posebej navdušen, je povedal ob koncu preizkušenj v Trnovem: “Forma je odlična, sezona pa bogatejša za novost - tekme evropskega pokala, ki jih je uvedla evropska kajakaška zveza. To je zelo dobrodošlo. Organizatorji so bolj zagnani, tu so tudi denarne nagrade, ki jih na tekmah svetovnega pokala ni, pa še zmagoval sem na teh novih dirkah.”

> Ali bo tako tudi na svetovnem prvenstvu?

“Na prvenstvo, ki bo konec tedna na Dunaju, sem povsem osredotočen. Posebej za ta nastop čuvam tudi tekmovalni čoln; v Trnovem sem veslal z rezervnim. Potem ko sem bil dvakrat zapored drugi, bi spet rad postal svetovni prvak v sprintu, pa tudi v klasičnem dolgem spustu sem blizu tistim, ki so na papirju favoriti za odličja.”

> Kako dobro poznate progo na Dunaju?

“Kar dobro. Letos sem tam že treniral, lani pa dobil tekmo svetovnega pokala. Gre za hitro umetno progo. Tekma bo kratka, kar mi ustreza, bo pa treba biti natančen. Od zmage do poloma te lahko ločijo centimetri, in če izgubiš linijo, lahko hitro končaš v betonski steni. Večja neznanka od proge utegne biti konkurenca. Nekateri so v Trnovem varčevali z močmi, nekateri pa so tekme na Soči izpustili, a teh igric sem že vajen. Jaz ne špekuliram. Običajno odpeljem vse tekme, da ne izgubim tekmovalnega naboja. “

> Sezona se bo končala že ta mesec. Kaj boste počeli po tem?

“Takšnega ritma sem že vajen. Pozimi trdo delam, spomladi uspešno tekmujem, potem dva meseca nočem videt čolna, jeseni pa so na vrsti konjički, med drugim gorsko kolesarjenje in planinarjenje. Letos bo sicer imel prednost študij. Ker se izteka sedanji študijski načrt, moram opraviti še zadnje obveznosti, vključno z diplomo na Fakulteti za šport.”

> Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi spust postal bolj zanimiv?

“To, kar so naredili organizatorji evropskega pokala v Celju: nočno tekmo v mestu, spremljajoči program in denarne nagrade. Perspektiva je sprint na umetnih progah za slalom, kar bi podaljšalo sezono. Na naravnih progah julija zaradi prenizkega vodostaja že ni mogoče več dirkati.”

31-letni solkanski kajakaš, član Soških elektrarn in športne enote Slovenske vojske, Nejc Žnidarčič, je v spustu na divjih vodah v 15 letih bojev s svetovno elito dosegel praktično vse. Posebej to velja za sprint. Bil je evropski in svetovni prvak ter petkratni skupni zmagovalec sezon svetovnega pokala. Letos je že postal evropski prvak in zmagovalec sezone evropskega pokala, konec tedna pa bo na svetovnem prvenstvu na Dunaju skušal zbirko odličij še obogatiti.

> Preizkusili ste se tudi v olimpijskem veslanju na mirnih vodah. Zakaj ste odnehali?

“Spust na divjih vodah je lep šport v naravi, na čudovitih rekah in v idiličnih alpskih vasicah, z njim pa sem spoznal tudi divjino v Avstraliji in na Tasmaniji. V njem sem dosegel svetovni vrh, zaposlitev v športni enoti slovenske vojske pa mi omogoča, da živim od tega, kar imam rad. Dve leti na mirnih vodah sta mi tehnično dali veliko - posebej pri natančnosti zavesljaja, a sem spoznal, da dolgčas na mirnih jezerih in vročina nista zame. Vedno sem bežal na divjo vodo, s polovičarstvom pa ni šlo dlje kot do 14. mesta na 200 metrov na evropskem prvenstvu. Takšne uvrstitve pa me ne zanimajo, zato sem se dokončno vrnil na divjo vodo.”

IGOR MUŠIČ

---