Tina Maze zaslužna za večino slovenskih kolajn po osamosvojitvi

Slovenska športna kraljica Tina Maze blesti takrat, ko je najbolj potrebno. Črnjanka je daleč najuspešnejša slovenska alpska smučarka po osamosvojitvi. Od desetih kolajn, ki so jih Slovenci pod zastavo samostojne države na svetovnih prvenstvih osvajali po letu 1991, jih je Korošica osvojila osem, od tega tri zlate in pet srebrnih.

VAIL > Mazejeva je je z naskokom najuspešnejša Slovenka na velikih prvenstvih. Upoštevajoč še štiri kolajne, dve zlati in dve srebrni, z olimpijskih iger, je na velikih prvenstvih skupno osvojila 12 kolajn. V svetovnem pokalu ji s 26 zmagami in 75 uvrstitvami na stopničke že dolgo ni para.

Ta izkupiček namerava še nadgraditi. Na tokratnem svetovnem prvenstvu bo namreč Mazejeva nastopila še v kombinaciji, veleslalomu in slalomu, na katerih je med osrednjimi favoritinjami za kolajne.

Lani v Sočiju je prvo mesto na olimpijskem smuku delila s Švicarko Dominique Gisin, tokrat v Beaver Creeku pa je bilo zlato in naslov svetovne smukaške kraljice le njen. Srebrno Avstrijko Anno Fenninger je v plesu stotink ugnala za dve oziroma natanko za 48 cm ter se veliki tekmici oddolžila za superveleslalom, na katerem je Fenningerjeva za pičle tri stotinke ugnala Slovenko.

Še pod jugoslovansko zastavo sta lastnika prvih slovenskih uspehov na svetovnih prvenstvih leta 1982 v Schladmingu postala Bojan Križaj s srebrom v slalomu in pokojni Boris Strel z veleslalomskim bronom.

Nato je sledilo leto 1987 in Crans Montana, kjer je blestela Mateja Svet s kar tremi kolajnami, veleslalomskim srebrom ter slalomskim in superveleslalomskim bronom. Svetova je bero nadaljevala v Vailu leta 1987 s prvim zlatom, konkurenco je pokorila v slalomu, v veleslalomu pa je bila bronasta. Kot strela z jasnega je takrat udaril Tomaž Čižman z bronom v superveleslalomu.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu pred razpadom nekdanje države v Saalbachu leta 1991 je za edino kolajno poskrbela Nataša Bokal s slalomskim srebrom. Pred začetkom ere Tine Maze sta edini slovenski kolajni na SP osvojila Urška Hrovat in Mitja Kunc. Hrovatova je bila bronasta v slalomu na SP leta 1996 v Sierra Nevadi, Kunc pa je bil prav tako bronast v slalomu na SP leta 2001 v St. Antonu.

Leta 2009 je prvič močno zasijala Tinina zvezda, njena svetloba pa ni ugasnila, temveč je iz leto v leto močnejša z nizom neprekinjenih vrhunskih dosežkov na velikih prvenstvih. Na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru je dobila potrditev z veleslalomskim srebrom, s prvo kolajno na velikih prvenstvih.

Leta 2011 na SP v Garmisch-Partenkirchnu je osvojila dve kolajni, svojo prvo zlato kolajno v veleslalomu in srebrno v superkombinaciji. Leto pred tem je na olimpijskih igrah v Vancouvru kar dvakrat zablestela s srebrnima kolajnama v veleslalomu in superveleslalomu.

Pred dvema letoma je na SP v Schladmingu osvojila tri kolajne, zlata je bila v superveleslalomu ter srebrna v superkombinaciji in veleslalomu. Sezono svetovnega pokala je dva meseca kasneje končala z rekordnim izkupičkom 2414 točk in se kot prva Slovenka v zgodovini ovenčala z velikim kristalnim globusom za zmagoslavje v skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark.

Potem ko je lani v Sočiju osvojila prvi zlati olimpijski kolajni v smuku in veleslalomu, je sezono v skupnem seštevku končala na četrtem mestu. V letošnji sezoni pa je znova glavna favoritinja za še drugi veliki globus. Tudi na letošnje prvenstvo je odšla kot vodilna tekmovalka v svetovnem pokalu.

STA

---