Teniški biser iz Vanganela

Obetavni teniški igralki Niki Radišić je med letošnjo peščeno sezono uspel prvi od velikih ciljev. Po odličnih zaporednih uvrstitvah na turnirjih drugega ranga (finale v Plznu, polfinala na Dunaju in Bytomu ter četrtfinale v Budimpešti, z Ljubljančanko Veroniko Erjavec sta v madžarski prestolnici dobili turnir dvojic) je na ITF svetovni teniški lestvici za mladinke skočila kar na 87. mesto na svetu.

Nika Radišić in Dominik Senica
Nika Radišić in Dominik Senica 

VANGANEL > Nika Radišić, obetavna igralka TA Los Vanganelos, je za Kajo Juvan, zmagovalko nedavnega mladinskega turnirja dvojic v Wimbledonu, ki je na svetovni lestvici 24., druga najboljša slovenska mladinka. Po zadnjem uspehu na turnirju prve kategorije v avstrijskem Welsu, kjer je včeraj igrala kar v finalu posameznic, bo ta teden že uvrščena na rob svetovne šestdeseterice. In s še lepšimi obeti, saj bo v mladinski konkurenci igrala tudi prihodnjo sezono. Zadnji dosežki so 17-letno Koprčanko, ki ji teniški vzpon uspeva pod okriljem TA Los Vanganelos, že izstrelili pred vrata nastopov na elitnih turnirjih za grand slam. O velikem napredku Koprčanke, ki je članica vanganelskega kluba od leta 2013, priča podatek, da je letošnjo sezono začela z 250. mesta.

Po zgoščenem tekmovalnem ritmu, ko je od februarja odigrala 13 turnirjev, prav toliko tednov je bila zdoma, jo zdaj čaka kratek oddih, tritedenskim pripravam pa sledi nov odhod na mednarodna prizorišča.

Minuli teden je Nika Radišić igrala svoj tretji prvokategorni turnir v karieri. V avstrijskem Welsu se je uvrstila v finale posameznic, kjer jo je s 6:2 in 6:3 premagala Italijanka Elisabetta Cocciaretto, iz Wellsa pa se vrača tudi z uvrstitvijo v četrtfinale pri dvojicah. Lepi dosežki seveda niso nobena garancija za nadaljnje želeno napredovanje tudi v članski kategoriji, vsekakor pa potrjujejo, da teniški biser velja še naprej brusiti.

Strmo pot navzgor je s strokovno ekipo začrtala z aprilskimi pripravami v Pulju, naslednji večji preskok jo čaka pozimi. Decembra se bo namreč začela pripravljati na igrišču s trdo podlago (Nika je specialistka za peščena igrišča), kajti po novem letu bo odpotovala v Avstralijo, na svoj prvi mladinski grand slam. Nastop na štirih največjih turnirjih in tudi na turnirjih prvega jakostnega ranga omogoča uvrstitev med najboljših sto na svetu.

Nikini cilji so jasni, postavljeni so bili že ob začetku sodelovanja. Želja po uspehu je popolna, strokovna ekipa, ki bdi nad njenim športnim razvojem, je popolnjena, maksimalna pa ostaja tudi podpora staršev, ki morajo za hčerin tekmovalni program iz družinskega proračuna prispevati približno 35.000 evrov na sezono. Zadnji Nikini uspehi so vzbudili zanimanje tudi pri vodilnih v Teniški zvezi Slovenije, ki so prvič potrdili zanimanje za sodelovanje z njenim strokovnim štabom, kar najbrž prinaša tudi delno sofinanciranje programa v preostalem delu leta 2017 in v prihodnjem letu. To bi utegnilo vsaj malo razbremeniti prispevek staršev, ekipi pa omogočilo lažjo izpeljavo načrtov. Ambicije in nastopi na največjih turnirjih so seveda povezani tudi z večjimi izdatki.

Usklajena ekipa

Za uresničitev ciljev je nujna tudi sestava kakovostnega strokovnega moštva. Od aprila je njegov zadnji član fizioterapevt Tine Ritter, ki skrbi za igralkino kondicijsko pripravo. Vodja ekipe je ves čas Dominik Senica s trenerji TA Los Vanganelos Miho Markovičem, Matejem Plesničarjem, Matejem Miloševičem in Juretom Hrovatom. Da ni nič prepuščeno naključju priča tudi vloga nepogrešljivega skrbnika igrišč v Vanganelu Nebojše Milovanovića, ki Niko oskrbuje z brezhibno pripravljenimi loparji.

Nika Radišić je dijakinja koprske gimnazije, kjer je končala prvi letnik. Čeprav jo v šoli na športni poti podpirajo, pa bo prihodnjo, ključno sezono za postopen prehod iz mladinske v člansko konkurenco, namenila izključno tenisu. Njena športna ekipa načrtuje, da bi gimnazijski program končala do 20. leta.

Z Nikinim napredkom je seveda zadovoljen Dominik Senica, vodja projekta in tudi sicer vodja stroke v TA Los Vanganelos. “Seveda je za napredek najbolj pomemben igralkin prispevek. Ko daš od sebe maskimum, pridejo tudi rezultati. Še posebej, če deluje tudi vsa druga podpora, ki smo jo postavili na visoko raven. Nika težave na športni poti odpravlja sproti, tudi dodatno delo ji ne predstavlja nobene ovire. Tako je zadnje večje napore, ko je bila zdoma šest tednov, prenesla brez težav, ki bi jih lahko prinesla tako dolga odsotnost. Očitno je dozorela kot oseba, zato tudi tenis dojema drugače. Prej je v igri iskala rešitev v hitrih točkah, zdaj je pripravljena na neomejeno število izmenjav. V Bytomu je v četrtfinalu za zmago potrebovala štiri ure in 12 minut. Gre za psihološko prepričanje, da moraš biti za zmago na igrišču dober, vse dokler na koncu ne stisneš roke nasprotniku,” je jasen Domink Senica.

Tenis tudi po tenisu

Nika danes za tenis živi 16 ur na dan. Ne samo fizično med treningi ali tekmami, ampak tudi sicer veliko razmišlja o tenisu in iskanju pozitivnih rešitev v igri. Če s športom ne živiš ves čas, je uspeh bolj oddaljen in vprašljiv. Podobno velja tudi za delo trenerjev.

K takšnemu zrelemu pristopu je zagotovo pripomoglo tudi Nikino igranje v lokalnih ligah na Dunaju in v Vidmu. Zastavljeni program je izpeljala na profesionalni ravni, dobila je vse tekme. Z zmagami je spoznala, da so tisti, ki so jo za dvoboje najeli, to storili le, da bi zanje zmagovala.

In kje so še rezerve za nadaljnji napredek, glede na to, da je doslej stalno napredovala v vseh prvinah igre. Pri 167 centimetrih višine in 48 kilogramih je na dlani, da se bo morala za boj z mladinsko teniško elito, predvidoma tudi na vseh štirih grand slam turnirjih, pridobiti kakšen kilogram.

Nikini uspehi predstavljajo vzpodbudo tudi za ostale v vanganelskem klubu, ki čakajo na svojo priložnost. Po programu napredujejo tudi Sheila Glavaš in Zala Ule (obe rojeni leta 2001), naslednje v vrsti so Nikina sestra Maja Radišić (2003), pa tudi Ajda Bubnič in Neža Ule (obe 2004).

BOJAN GLUHAK


Najbolj brano