Stečajna masa ostaja siromašna

V tem obdobju je pred dvema letoma nekdanji Parma FC preživljal pravo kalvarijo, ki se je končala s stečajem kluba. V tesnem razmerju z njo je bilo tedaj tudi ND Gorica, ki pa se je črnemu scenariju izognilo.

PARMA > Stečajni upravitelj je pred kratkim poskušal s prvo dražbo za prodajo novega športnega centra v Collecchiu, ki ga ima do konca letošnje sezone v najemu novoustanovljeni klub Parma Calcio 1913. Toda zanimanja za plačilo izklicnih 7,5 milijona evrov ni bilo. Tako se bo prodaja nadaljevala s četrtinskim popustom, stečajna masa propadlega kluba pa tako še naprej ostaja siromašna. Konca postopka še ni na obzorju.

Medtem je civilno sodišče v Bologni zavrnilo zahtevo stečajnika, da bi približno dvajsetim nekdanjim visokim funkcionarjem kluba zasegli zasebno premoženje, skupno kar 60 milijonov evrov. Predlagatelj je svojo zahtevo utemeljil na malomarnem vodenju družbe, tako kot je že pred časom menilo športno razsodišče. Toda redno sodišče je zavzelo stališče, da predstavlja takšen predlog bistveno prehud poseg v osebnost posameznika. Glede na okoliščine bi bil tudi nepravičen, so še zapisali v Bologni. Sodišče je med postopkom pridobilo tudi izvedensko mnenje o ravnanjih posameznikov pri poslovanju kluba, kjer je bilo ugotovljeno, da nepravilnosti oziroma slabega odnosa do kluba kot podjetja ni bilo. Poleg tega pa tožniki niso uspeli dokazati niti neposredne škode, ki naj bi jo s svojim ravnanjem povzročili nekdanji funkcionarji kluba. S tem se je končala več kot leto dni dolga pravna bitka. Zagovorniki napadenih so, zadovoljni z razpletom, poslali jasno sporočilo športnemu razsodišču ter ga označili za škandalozno.

Mnogi, tudi z italijanske nogometne zveze, so kot glavnega krivca za razpad kluba razglasili nekdanjega direktorja klubaPietra Leonardija. Ta je po skoraj dveh letih od začetka stečaja vendarle predstavil svojo zgodbo. Funkcijo v Parmi je začel opravljati leta 2010. “Že tedaj je bil klub v rdečih številkah, dolga je bilo skoraj sto milijonov evrov. Zgodba pa se je začela rušiti potem, ko nismo pridobili evropske licence. Uvrstitev v Evropo nam bi prinesla najmanj dvanajst milijonov prihodkov. V istem tednu je nepričakovano propadel tudi prestop Jonathana Biabianyja v Milan. Padel je na zdravniškem pregledu, s tem pa je splavalo po vodi dodatnih osem milijonov evrov,” se kritičnega obdobja spominja Leonardi. Presenetil je z navedbo, da je Parma v tistem času poplačala tudi trinajst milijonov evrov dolga, da ne bi imela težav z Uefino licenco. “Tako smo se junija znašli s prazno blagajno in nismo vedeli, kaj storiti,” je dejal.

Leonardi je komentiral tudi enormno število istočasno sklenjenih pogodb z nogometaši. Parma je namreč imela v tistem času kar 137 profesionalnih igralcev. “Sam sem v Parmo z aktivnostmi na trgu prinesel kar 190 milijonov evrov. Vsako sezono smo morali od prodaje igralcev iztržiti od 13 do 16 milijonov. Številni člani so dobivali minimalne dohodke, toda vedeti morate, da ima tržnica tudi svoje zakonitosti. Morate imeti dobre odnose z menedžerji. Toda vztrajam, da to nikakor ni krivo za propad kluba,” se brani nekdanji direktor, ki je spregovoril tudi o napadih na njegove družinske člane. Potem ko je imel med največjo krizo kluba tudi resne zdravstvene težave, je pozneje za kratek čas prevzel funkcijo pri drugoligašu Latina. Danes je zaradi petletne prepovedi delovanja v športu brez dela. NR

---