Solkanski kolesar je uspešnica azerbajdžanskega moštva

Solkanski kolesarski profesionalec in državni prvak, 33-letni Matej Mugerli, se je po vrhuncu kariere v elitnem Liquigasu, po krajšem premoru in po nadaljevanju v novomeškem Adria Mobilu, v tej sezoni spet odločil za odhod na tuje. Kolesari za azerbajdžansko moštvo Synergy Baku Cycling Project.

BAKU >Čeprav je Matej Mugerli pogodbo z novim delodajalcem podpisal oktobra, je azerbajdžansko prestolnico, predvsem pa njeno širšo okolico, dodobra spoznal šele pred kratkim - na dirki po Azerbajdžanu, na kateri je bil tretji. Takšno zaporedje dogodkov se zdi nenavadno, a kolesarji so pač svetovni popotniki. Bazo imajo najpogosteje tam, kjer je največ tekem, in v primeru moštva iz Bakuja je baza kar na Gorenjskem!

In zakaj se je Solkanec sploh odločil oditi v kolesarsko eksotično državo? “Potem ko sem doma in v Evropi preizkusil že marsikaj, sem iskal novo okolje, nove izzive in nove cilje. Novi klub sicer ni elitne, temveč kontinentalne kategorije, vendar pa je glede organiziranosti, skrbi za kolesarje in z izplačili vse tako, kot mora biti.”

Slovenci učijo Azerbajdžance

O azerbajdžanskem kolesarstvu z izjemo poznavalcev le malokdo ve kaj podrobnega. Zato več kot imena zasedbe, v kateri je Mugerli edini Slovenec, povedo cilji, ki jih načrtuje vodstvo. “Ekipa ima glavni cilj uvrstitev vsaj enega izmed azerbajdžanskih tekmovalcev na olimpijske igre v Rio de Janeiro. Pri tem imamo izkušenejši tekmovalci pomembno vlogo. Ker naše uvrstitve ne prinesejo točk za olimpijske kvalifikacije, moramo azerbajdžanskim kolesarjem pomagati, da jih zberejo čim več. Poleg tega moramo prenašati izkušnje na mlade in s tem dvigniti raven kolesarstva v Azerbajdžanu. Sčasoma želijo tam po vzoru bližnjega Kazahstana ustvariti ekipo elitne kategorije, kakršna je Astana. To bo sicer vsaj desetleten proces, v olimpijski načrt pa zaupam, ker je klubski trener Andrej Hauptman, na azerbajdžanski kolesarski zvezi pa sta zaposlena naša strokovnjaka Tomaž Poljanec in Luka Žele.”

Dirka po Azerbajdžanu je bila sicer prva takšna organizacijska izkušnja za domačine, za kolesarsko karavano pa nekaj novega, ne pretežkega, a zanimivega, dodaja Mugerli: “Dirka je bila tehnično manj zahtevna kot naša po Sloveniji. Narejena je bila pač tako, da bi imeli domači tekmovalci več možnosti za preboj naprej. Na dokaj ravninskih etapah so odločali sprinti. V glavnem smo se vozili skozi velika mesta, približno 300 kilometrov pa smo naredili po ravninah in planotah, kjer ni bilo praktično ničesar. Je pa posebnost Azerbajdžana vztrajen enakomeren bočni veter. Na srečo ga ni bilo veliko, a kadar je bil, je po napornosti zalegel za gorsko vožnjo. Na ciljih etap se je zbiralo precej domačinov, ki z zanimanjem spremljajo športne novosti.”

Baku kot drugi Dubaj

Vodstvo kluba je sicer dirko ocenilo za uspešno. Moštvo je bilo dobro uigrano, domači člani pa z nestrpnostjo pričakujejo krst na največjem tekmovanju leta, prvih evropskih igrah. Te se bodo v petek začele prav v azerbajdžanski prestolnici Baku. Zaradi njih bo Mugerli kot močan član slovenske reprezentance na cestni preizkušnji tudi izpustil dirko po Sloveniji.

Matej Mugerli je sicer za Tino Lipicer Samec drugi Primorec na profesionalnem športnem delu za klub iz Azerbajdžana. Prestolnico Baku nekateri gospodarstveniki zaradi naftnega bogastva in futurističnih gradenj imenujejo drugi Dubaj. Priprave na ta dogodek se tam po besedah primorskega kolesarja zelo poznajo: “Že ko sem lani prvič prišel v Baku, je bilo videti ogromno športnih novogradenj in gradbišč. Sedaj je vse končano, okolica urejena, pa tudi širše središče mesta je zelo sodobno. Veliko je vrhunskih hotelov in restavracij, in vsaj v večjem delu Bakuja revščine in zanemarjenosti ni videti. Domačini se trudijo, da bi bilo celotno okolje tekmovalnih prizorišč in hotelov po evropsko prijazno in s tem privlačno za turiste. Tudi dirka po Azerbajdžanu je tekla po evropskih standardih, za kar so gostitelji poskrbeli tako, da so najeli izkušeno nemško agencijo.”

IGOR MUŠIČ

---