Slovenski rokometaši v Franciji do brona

Rokometaši Slovenije so osvojili tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji. V tekmi za bron so premagali Hrvaško z 31:30 (13:18). Za Slovenijo je to prva medalja na svetovnih prvenstvih in druga na velikih tekmovanjih. Pred tem so bili srebrni na evropskem prvenstvu v Sloveniji 2004.

PARIZ > Predzadnje dejanje letošnjega mundiala - zadnje bo finale med Francozi in Norvežani, ki se bo v nedeljo začel ob 17.30 - se je končal z zmagoslavjem slovenskih rokometašev, ki so v pariškem Bercyju po pravem preobratu in sijajno predstavo v končnici na kolena položili tradicionalne hrvaške tekmece in osvojili svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih in drugo nasploh na velikih tekmovanjih, pred tem so bili srebrni na evropskem prvenstvu v Sloveniji 2004.

Accorhotels Arena, gledalcev 8625, sodnika: Raluy in Sabroso (oba Španija).
Slovenija: Skok, Lesjak, Blagotinšek 3, Henigman 2, Marguč 4 (3), Kavtičnik 1, Janc 2 (1), Dolenec 2, Cingesar 4, Poteko, Kodrin, Gaber 3, Bezjak 4, Grebenc 3, Zarabec 1, Mačkovšek 2.
Hrvaška: Stevanović, Pešić, Mihić, Duvnjak 4, Stepančić 1, Gojun, Matulić, Horvat 4 (1), Kontrec 1, Mandalinić 1, Štrlek 6, Musa, Jotić, Mamić 1, Šebetić 5, Cindrić 7.
Sedemmetrovke: Slovenija 4 (4), Hrvaška 1 (1).
Izključitve: Slovenija 4, Hrvaška 6 minut.

Slovenija je pred Francijo sedemkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, najboljša pa je bila v Španiji 2013, ko se je prebila v polfinale, po porazu proti Španiji pa nato klonila še proti Hrvaški v tekmi za tretje mesto. V Katarju 2015 je zasedla osmo, v Nemčiji 2007 deseto, na Portugalskem 2003 11., v Tuniziji 2005 12., v Franciji 2001 17. in na svojem premiernem nastopu na Islandiji 1995 18. mesto.

Slovenski in hrvaški rokometaši so v preteklosti odigrali že številne tekme na mednarodnem prizorišču, nekatere od njih pa so dobile prav “epske razsežnosti”. Slovenska zmaga sredi Zagreba na odločilni tekmi za peto mesto na evropskem prvenstvu na Hrvaškem 2000, po kateri so si izborili premierni nastop na olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju, zagotovo sodi v to kategorijo, prav tako polfinalna zmaga na domačem evropskem prvenstvu v Ljubljani 2004, a tudi boleč poraz na tekmi za bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti v Španiji.

V prvem polčasu ni šlo po načrtih

Slovenski rokometaši so na poti do izpolnitve najbolj intimnih rokometnih ciljev v Franciji morali premagati še zahtevno hrvaško oviro. Na tem dvoboju ni šlo le za bronasto kolajno, temveč tudi za prestiž tekmecev, ki se poznata do obisti. Selektor slovenske reprezentance Veselin Vujović je v uvodno postavo uvrstil vratarja Matevža Skoka, krilna igralca Gašperja Marguča in Darka Cingesarja, krožnega napadalca Mateja Gabra ter zunanje igralce Marka Bezjaka, Boruta Mačkovška in Vida Kavtičnika, slednjega pa je v obrambni postavitvi 6-0 menjal Vid Poteko.

Njihova glavna naloga je bila, da s hudim ritmom čim bolj utrudijo Hrvate po petkovem izčrpljujočem polfinalnem dvoboju z Norvežani, ki so ga izgubili šele po podaljšku. A ta strategija se jim je v prvem polčasu povsem izjalovila. Hrvati so jih navkljub utrujenosti dodobra pretekli, od uvodnih petih golov so jim kar štiri zabili iz bliskovitih nasprotnih (pol)protinapadih in jim že po devetih minutah ušli na dva gola (3:5).

V igri slovenskih rokometašev je kapljalo in curljalo na vse strani, njihova obramba je bila porozna, Hrvati so jo dokaj gladko prebijali, igra v napadu pa navkljub številnim Vujovićevim menjavam in permanentnemu iskanju razpoloženih igralcev ni imela ustreznih rešitev za visok hrvaški obrambi blok. Izostala je tudi hitra igra, morda največje orožje Slovencev v Franciji, v prvem polčasu niso izpeljali niti enega nasprotnega napada, pa tudi s hitrim izvajanjem hitre sredine niso znali presenetiti še nepostavljeno obrambo Hrvatov. Slovenija je bila v prvem polčasu brez rešitev, največji zaostanek si je pridelala tik pred odhodom na veliki odmor, ko je zaostala za šest golov (12:18).

Slovenija se ni predala niti pri -8

Slovenija je drugo polovico začela z delnim izidom 2:0 in prvim izpeljanim nasprotnim napadom v režiji Mihe Zarabca ter znižala na 15:18, a nato slabo izkoristila izključitev Željka Muse. V tem obdobju je hrvaški vratar Ivan Stevanović na bravurozen način ubranil dva čista strela Jureta Dolenca in Gabra, njegovi soigralci v polju pa so naredili delni izid 4:0 in jim v 38. minuti ušli na sedem golov (15:22), v 40. minuti pa na osem (16:24).

Slovenija je bila v izgubljenem položaju, a se ni predala. V naslednjih desetih minutah je z junaško predstavo prepolovila visok zaostanek in znižala na 23:27, svoje mišice pa pokazala v prelomnih trenutkih dvoboja. Po golih Jana Grebenca, Mačkovška in dveh Cingesarja je v 58. minuti povsem nevtralizitrala visok zaostanek in izenačila na 29:29. A njihov nalet se s tem ni končal, zadnjo minuto je po “projektilu” Mačkovška povedla z 31:30, pičlo prednost pa s sijajno obrambo ubranila do največje zmage v svoji zgodovini.

Veliko veselje slovenskih rokometašev se je lahko začelo, v francoski prestolnici pa so tudi prekinili prekletstva na zadnjih tekmah na velikih turnirjih. Na SP v Katarju 2015 so na dvoboju za sedmo mesto izgubili proti Nemčiji, pred štirimi leti v Katarju pa na tekmi za bronasto odličje proti Hrvaški. Na EP v Srbiji 2012 so klonili proti Makedoniji na tekmi za končno peto mesto, na domačem EP 2004 pa v velikem finalu izgubili proti Nemčiji.

STA

---