Skrivnost je v glavi in delu

Polona Barič, rokometašica Krima, je štafeto predala svoji bivši trenerki v RK Piran, Daliji Erceg. Zanima jo, če so letošnji uspehi dvignili motiv v ekipi in ali si sploh zna predstavljati življenje brez rokometa.

Dalija Erceg je rokomet začela igrati pri 14 letih v domačih Pločah v Dalmaciji. Nato se je preselila v Podgorico, takratni Titograd, kjer je igrala za Budučnost. Pot jo je prek Zrenjanina in Broda pripeljala v zagrebško Lokomotivo, nato pa sta se s prijateljico odločili, da gresta s trebuhom za kruhom v Nemčijo, prej pa si bosta privoščili še enoletni postanek v Sloveniji. Pristali sta v škofijski Burji in po enem letu je Dalijina prijateljica res odšla v Nemčijo, sama pa je ostala, ker si je poškodovala koleno in je morala prestati dve operaciji. Po okrevanju se je med dveletnim igranjem za Krim odločila, da bo za stalno ostala v Sloveniji, natančneje v Piranu, ki je zanjo eno najlepših mest na svetu. Prestopila je v piranski klub in pet let igrala na mestu levega krila.

> Kako se spominjate igranja za Piran?

“Klubu sem se pridružila, ko je bil na sredini prvoligaške lestvice. Zapustila pa sem ga, ko je bil tri leta zapored suvereno na drugem mestu. Kosali smo se s Krimom in dobro igrali v Evropi. Spominjam se evropskih tekem pod vodstvom trenerja Mileta Isakovića . Dvorana v Luciji je bila premajhna za vse ljubitelje rokometa.”

> Si znate predstavljati življenje brez tega športa?

“O tem sploh ne razmišljam. Zame je bil rokomet igra, zabava, in tudi v trenerski vlogi se znam poigrati. Ko sem pri 36 letih zaključila kariero, sem se počutila, kot da rokometa nikoli nisem igrala. Nobene krize nisem imela, tako da bi lahko živela tudi brez trenerskega posla.”

> Iz Pirana ste odšli dve leti pred razpadom takratnega kluba in se vrnili, ko so ustanovili nov klub in začeli vzgajati novo mlado ekipo ...

“V mladih piranskih rokometašicah sem videla velik potencial. Vedela sem, da iz njih lahko ustvarim ekipo. Takrat so bila dekleta stara vsega 13 let. Treniram jih že deseto leto, od tega že sedem let igrajo v prvi ligi. Poleg tega so v petih letih osvojile sedem zlatih medalj na kadetskih in mladinskih prvenstvih. O tem se bolj malo ve. Začeli pa smo tako, da niti žog nismo imeli. A smo z nesebično pomočjo Vide Murovec , Silvane Nižetič , Magde Krajnc , Darjana Murovca in Borisa Žuglja spravili klub na noge.”

> V čem je skrivnost uspeha?

“V delu. V glavi in v delu.” (smeh)

> Trenutno ste z eno najmlajših ekip v ligi na na vrhu prvenstvene lestvice. Kako po dobrem začetku sezone napovedujete prihodnost piranskega rokometa?

“Če bomo še naprej dobro delali in imeli pravo vizijo, se nam za prihodnost piranskega rokometa ni treba bati. Trdim celo, da Piran že dolgo ni imel takšne ekipe, katere ogrodje sestavljajo same mlade domače igralke. Vsako leto napredujemo. Že lani bi morali igrati v končnici najboljših štirih ekip, pa so nam vzeli točko. Žalostno. Letos je naša igralka Polona Barič odšla v Krim. Ponosni smo nanjo in ji želimo uspešno kariero. Kljub njenemu odhodu sem vedela, da bo Piran letos na vrhu. Naša igra nikoli ni bila odvisna od ene same igralke.”

> Kaj bi še lahko pripomoglo k razvoju kluba?

“Menim, da je napočil čas, da klub dobi novo, kvalitetno upravo in predsednika. Če nam to uspe, potem so vse poti odprte. Pri tem pričakujemo tudi pomoč občine, ki bi ji stabilen prvoligaš moral biti v ponos. Poleg tega ima veliko deklet, ki so šle skozi naš klub, danes diplomo v žepu. Nekatere so seveda odnehale, ampak tiste, ki so šle skozi našo šolo, so danes pridne, delovne, disciplinirane in organizirane; to vam garantiram. Tako občini kot državi smo s tem veliko dali.”

> Komu predajate štafeto?

“ Anteju Gubercu , predsedniku FC Koper. Zanima me, kje vidi razloge, da športni klubi na Primorskem nimajo podpore v gospodarstvu. Kako mu uspe pridobiti sredstva za poslovanje kluba?”

ALJA TASI

---