Selektor Giani jokal od sreče

Po nedeljski zgodovinski osvojitvi srebrnega odličja je slovenske odbojkarje na poti iz Bolgarije čakala vesela neprespana noč, včeraj pa so se sprejemi vrstili od ljubljanskega letališča do domačih krajev odbojkarjev. Zgodovino je s petimi udeleženci EP pomagala pisati tudi Primorska.

Odpri galerijo

LJUBLJANA > Odbojkarsko rajanje se je - kljub močnemu dežju in mrazu - pred približno 200 navijači začelo včeraj zjutraj na brniškem letališču. Prvi so med zbrane stopili nosilci igre na čelu s kapetanom Tinetom Urnautom, ki je ob srebrnem odličju visoko dvignil v zrak tudi priznanje za najboljšega ofenzivnega sprejemalca evropskega prvenstva: “Tega priznanja brez izjemnega moštva ne bi mogel dobiti - pravzaprav pa bi ga morali dobiti vsi fantje in naš selektor. Slovensko-italijanske naveze ob smučanju fantastično delujejo tudi v odbojki. Z veseljem se bom vrnil v klub v Trento, k štirim italijanskim reprezentantom, ki smo jih premagali. Malo grenkega priokusa je zaradi poraza s Francozi, a smo izgubili z najboljšimi. Mislim, da je to le začetek vrhunske dobe te reprezentance. Naša želja po napredovanju se ni po srebru na EP nič zmanjšala,” je povedal Korošec, ki je prek starejših bratov tesno povezan s kanalsko odbojko: srednji, Matjaž, je blestel v zlatih devetdesetih, ko se je Salonit uvrstil v ligo prvakov, najstarejši Andrej, pa je kot trener cementarje v težkih časih gospodarske krize držal v stiku s slovenskim vrhom.

Navijače in reprezentanco sta na Kongresnem trgu pozdravila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter ljubljanski župan Zoran Janković. Ministrica je poudarila izjemni ekipni duh in predanost, ki je krasila odbojkarje v Bolgariji, ljubljanski župan pa je požel aplavz z obljubo: “Evropsko prvenstvo 2019 bo v Sloveniji. In to v Stožicah.”

Ob Urnautu je korakal naš prvi napadalec, Mitja Gasparini, ki upa, da bo v njegovi rojstni Izoli odbojka spet “okužila” tudi moške: “Zdi se mi, da na našem koncu prevladuje prepričanje, da je odbojka ženski šport. Sedaj, ko ste videli evropsko prvenstvo, bi pa rad izzval vsakogar, da se postavi na naše mesto in sprejema servise in napadalne udarce, ki letijo kot izstrelki - pa ne le francoski. Tudi naši bolijo! Bomo videli, če je to le ženski šport!”

Sicer pa Mitja za finalnim porazom ne žaluje več: “Francozi so pokazali, da so najboljša ekipa v Evropi in verjetno tudi na svetu. Mi smo naredili neverjeten rezultat in smo presrečni, a upam, da še nismo pokazali vsega. Pred nami je svetovna liga, in če me bo selektor poklical, bom zraven.”

Po tem je Mitja odvihral k svojim dekletom - ženi in hčerkicama. Poleti rojeno Anabel je doslej zaradi reprezentančnih obveznosti. videl le nekaj dni, že jutri pa bo poletel k svojemu klubu v Pariz.

Potem je skozi vrata med navijače stopil preporoditelj slovenske reprezentance, selektor Andrea Giani. Ob bučnem pozdravu, stiskanju rok in prošnjah za avtograme so ga za nekaj časa oblile solze sreče. Po tem je slovensko srebro podoživljal tudi v naš mikrofon: “Že dolgo nisem v odbojki tako užival kot v tej slovenski zgodbi. Fantje so zoreli iz tekme v tekmo in spoznali, da je ekipna disciplina in posamična odgovornost do sebe in soigralcev tista, ki odloča, kdo bo zmagal. Dal sem vse od sebe in fantje so storili enako. Vsi smo živeli za ta uspeh. Proti Italiji smo igrali tako, da bi jo premagali še stokrat. Dokazali smo kakovost, bilo je enkratno doživetje. Takšnega sem doslej imel le kot igralec. Pogodbo s Slovenijo imam še eno leto in možnosti za razvoj in vrhunske rezultate so še odprte. Ko se bomo zbrali, pričakujem,da bomo nadaljevali tam, kjer smo pustili delo nedokončano. V odbojkarskiogenj, ki zdaj v Sloveniji gori, moramo stalno dodajati polena, da nam ne ugasne.”

Njegov pomočnik, trener novogoriškega Go Volleyja ter državne kadetske reprezentance, Samo Miklavc, je nadaljeval: “Za nami je filmska zgodba. Dušo in srce smo pustili na igrišču ter uspeli. Delo z reprezentanco me je zelo obogatilo. Hvaležen sem za priložnost, da sem lahko sodeloval s tako fantastičnim igralcem in trenerjem, kot je Andrea Giani. Ob igrišču točno ve, kaj hoče. Ob njem sem si izostril občutke za podrobnosti, ki odločajo. Po drugi strani je po koncih treningov Giani vnašal veliko sproščenosti, kar je še krepilo ekipni duh. Moramo ga zadržati za nove uspehe. Mati Italija ga bo slej ko prej poklicala nazaj.”

Kasneje so se odbojkarji preselili na ljubljanski Kongresni trg, kjer so pred tisoč navijači delili avtograme in prepevali slovenske pesmi Giani pa je zapel Marino. Sprejemi so se nato vrstili v Mariboru (tam so reprezentanti pred odhodom na EP pustili avtomobile), na Koroškem, v Žužemberku, od koder je doma napol Primorec Danijel Koncilija (od kadeta do profesionalca je napredoval v Prvačini, Go Volleyju in Salonitu) in na Primorskem. Veliko delo je opravil organizator Dejan Vinčič, ki si je med igranjem za Salonit družino ustvaril v Novi Gorici, šef obrambe pa je bil Jani Kovačič. Zanj se je srebrna sofijska nedelja pravzaprav končala šele sinoči, ko so mu v rojstnem Kanalu pripravili sprejem. Le malokdo ve, da je v odbojko zašel le po spletu okoliščin: “Danes sem vesel, da sem pri osmih letih nogomet, ki sem ga kot otrok oboževal, zamenjal za odbojko. Malo me je navdušil brat, ki je v Salonitu že igral, odločilno pa je bilo pravzaprav to, da me ni imel kdo voziti na treninge v Novo Gorico. Nadaljevanje se je razpletlo izvrstno - od Kanala do srebra na evropskem prvenstvu! Tega ni pričakoval nihče. Kljub finalnemu porazu s Francijo, ki je bila v nedeljo boljša, z veseljem odhajam v klub v Cannes. Mislim, da me bodo po tem srebrnem odličju še precej bolj spoštovali.”

IGOR MUŠIČ

---