Rokometaš Nikola Kojić je v Izoli končal bogato športno pot

36-letni Nikola Kojić je pred dnevi na tekmi zadnjega kroga prve lige med Izolani in ekipo Sviša uradno končal svojo bogato rokometno pot.

IZOLA > Nekdanji srbski reprezentant, ki je nastopal za Crveno zvezdo, Sintelon, koprski Cimos, celjsko Pivovarno Laško, špansko La Riojo in Istrabenz pline Izolo, se bo odslej posvetil službi in družini. “Minilo je že 25 let, odkar sem se kot otrok začel ukvarjati z rokometom. Najprej v otroški šoli Feniks Juniors, potem sem napredoval in leta 1996 prestopil v Crveno zvezdo, kar je bil ključni trenutek moje kariere. Od tedaj sem igral na najvišji ravni - nastopal sem v prvi ligi, evropskih klubskih tekmovanjih in tudi za reprezentanco. Po petih letih sem prestopil v Sintelon, ki je bil najbolje organiziran klub v regiji, toda politična ozadja so hitro zaustavila ambiciozne načrte. Že po dveh sezonah sem se vrnil k Crveni zvezdi, potem pa sem prišel v Koper. Ostal sem štiri leta, nato sem za dve sezoni odšel v Celje, potem še za sezono v Španijo in nazadnje končal v Izoli,” je povedal Kojić, ki je običajno igral na položaju desnega krila. Prihod v Slovenijo pa ni bil usoden samo za kariero Nikole Kojića , ampak tudi za njegovo sedanjo družino.

“Z ženo Mihaelo sva se spoznala kmalu po prihodu v Koper, se kasneje poročila in danes imava zlato hčerkico Milo. Družina je sedaj na prvem mestu, na drugem pa je služba. Zaposlen sem v podjetju SGS, v katerem je veliko bivših športnikov. Igramo tudi v poslovni malonogometni ligi in nam gre kar dobro. Pravzaprav sem v določenem trenutku mislil, da bom kar do konca kariere ostal v koprskem Cimosu, toda tedaj se je klub vzpenjal, prišel je trener Tominec in prešlo se je na 'kruti profesionalizem'. Po spletu okoliščin sem odšel in sicer v Celje, ki je zagotovo največji slovenski rokometni klub. Najprej nas je vodil nekdanji slovenski selektor Tiselj, potem pa so na klop pripeljali znanega strokovnjaka Serdarušića, a tudi on ni znal rešiti vseh težav znotraj slačilnice,” je sklenil Nikola, ki je zbral sto nastopov za srbsko reprezentanco, petkrat je nastopil na svetovnih oziroma evropskih prvenstvih. S Crveno zvezdo je osvojil tri in s Celjem PL en naslov državnih prvakov ter temu dodal še pokalne lovorike z Beograjčani, s koprskim Cimosom in s Celjani.

Zadnja leta je Kojić v dvorani v Kraški ulici krepil obrambne vrste Izolanov, včasih tudi na položaju desnega zunanjega branilca. Vztrajal je, ker ima rad rokomet, saj od igranja v Izoli ni imel finančnih koristi. Pokazal pa je tudi precej poguma, potem ko je že v Španiji po trčenju z vratarjem svoje ekipe dobil hude poškodbe glave, po katerih bi večina takoj opustila rokomet.

“Izoli nisem mogel prav veliko pomagati s fizično močjo, ker so po nesreči v Španiji zame postali pomembnejši družina in služba, tako da sem tedaj zaključil s profesionalnim igranjem. Izolani pa so mi omogočili, da sem vseeno podaljšal kariero in zdaj grem v zasluženi športni pokoj. Ostal bom povezan z izolskim klubom, saj je bil to moj zadnji klub in tu sem se počutil dobro, čeprav sem bil pred prihodom v Izolo vajen drugačnih odnosov znotraj kolektiva. Tu ni veliko denarja, klub pa je vseeno uspešen, ker deluje kot družina oziroma bolj na prijateljski ravni, zato je pravzaprav nekakšen sodobni športni čudež. Izolani pa so lahko ponosni na ta klub in te fante, ki res igrajo s srcem.”

SANDI JERMAN

---