Razmišljajo celo o izstopu iz lige

Po šestih zaporednih porazih so piranske rokometašice v četrtek vendarle zmagale in obrnile negativni trend. Še vedno se lahko borijo za mesto tik pod vrhom lige. Vendar je rezultatska kriza razgalila vse bolj perečo finančno krizo, zaradi katere je ekipa pred razpadom in ni gotovo, ali bo sploh zdržala do konca prvenstva.

PIRAN > Trenerka piranskih rokometašic Dalija Erceg, ki ji je v desetih letih uspelo zgraditi odlično ekipo samih domačih igralk, je ogorčena. Sama že več kot leto dni ni prejela plače, klub pa igralkam ne more povrniti niti potnih stroškov. Ker občinski proračun za letošnje leto še ni sprejet, so ostali tako rekoč brez centa. Nekatere igralke so bile prisiljene poiskati dodatno zaposlitev, da sploh lahko še hodijo na treninge. Večina jih tudi študira, zato ni čudno, da jim je počasi vsega dovolj.

Usoden poraz v Žalcu

Poglejmo si najprej svetlejšo, rezultatsko plat medalje. Da so piranske rokometašice prvi del prvenstva končale na tretjem mestu, je bilo gotovo prijetno presenečenje. Lani je namreč v Krim prestopila ena njihovih ključnih igralk Polona Barič, vendar je ena najmlajših ekip v ligi tudi v letošnji sezoni prikazala odličen rokomet. V enajstih tekmah je v prvi polovici prvenstva osemkrat zmagala, enkrat igrala neodločeno in izgubila pa le proti Krimu in Žalcu.

Za rezultatski padec je bil po mnenju trenerke kriv prav šok, ki so ga Pirančanke doživele na tekmi v Žalcu. “To ni bil rokomet, to je bil ragbi,” je še danes ogorčena Ercegova. Na tej tekmi, polni grobosti, ki so si jo privoščile gostiteljice, so Pirančanke izgubile eno svojih ključnih igralk Manuelo Hrnjić. Odpeljati so jo morali na urgenco, ker sta jo v skoku podrli dve rokometašici Žalca, sodnika pa nista piskala niti prekrška.

Sledili so še štirje porazi, dokler Pirančankam v četrtek vendarle ni uspelo premagati ekipe Velenja, in to kljub temu, da se je dan prej na treningu poškodovala še ena ključna igralka Amina Jagurdžija. Zlomila si je prst na roki in že predčasno zaključila sezono.

Klub na robu finančnega zloma

Kljub težavam na parketu se piranska ekipa - ob lažjem razporedu v nadaljevanju - še vedno lahko bori za tretje mesto v ligi. Vprašanje pa je, če ji bo uspelo prebroditi vse hujšo finančno krizo.

Piran je namreč že leta najrevnejši klub v prvi ligi. Medtem ko njegovi konkurenti na sezono porabijo tudi po 250.000 evrov, se mora sam zadovoljiti z več kot petkrat nižjo vsoto. Za normalno preživetje naj bi bilo potrebnih vsaj 100.000 evrov na sezono. Račun se torej nikakor ne izide.

“Ne glede na to, da smo že sedmo leto najboljši športni kolektiv v Piranu, nismo od občine dobili nobene nagrade, kot je to praksa v številnih drugih občinah. Denar iz proračuna prejemamo pod enakimi pogoji kot rekreativci. A mi nismo rekreativci,” je jasna Ercegova. “Ne vem, kaj bi morali še storiti, da bi koga v Piranu kaj brigalo za nas. Bi morali biti prvi v državi in igrati v ligi prvakov? Pa še potem bi bili verjetno krivi, ker nimamo primerne dvorane za ligo prvakov in bi morali igrati v Kopru.”

Nova predsednica kluba Beti Vivoda se sicer zelo trudi, da bi pridobila sponzorje, a v Piranu očitno ni posluha za 60-letno rokometno tradicijo. “Nismo v krizi zato, ker bi kupovali igralke. Mi ekipe nismo kupili; sami smo jo naredili. Pa tega okolje ne ceni. Sedem let v prvi ligi ter vedno ena in ista zgodba. Nikogar nič ne briga. Tako ne gre več naprej,” pravi Ercegova, ki resno razmišlja, da bi v prihodnji sezoni prevzela kak drug klub. Če se situacija ne spremeni, bodo verjetno odšle tudi najboljše igralke.

Za zdaj v RK Piran ne izključujejo niti možnosti, da bi ekipo predčasno umaknili iz ligaškega tekmovanja, saj jim vsak teden znova grozi suspenz, ker ne morejo sproti poravnavati računov za sodnike. To pa bi bil že velik škandal, ki bi ogrozil tudi regularnost prvenstva.

ALJA TASI

---